Nov vir financiranja lahko reši motor slovenskega gospodarstva

Kaja Kovič
FOTO Pixabay

Gonilna sila slovenskega gospodarstva so mala in srednja podjetja, predstavljajo namreč 99,8 odstotkov vseh obstoječih podjetij. Ravno tovrstna podjetja pa so izredno občutljiva, zato finančna srenja pospešeno išče rešitve, ki bi jih obvarovala ob očitnem ohlajanju rasti gospodarstva, ki morda vodi v naslednjo finančno krizo.

Mala in srednja podjetja (MSP) dajejo v Sloveniji kar 73 odstotkov zaposlitev in ustvarijo 65 odstotkov dodatne vrednosti. Glavnina teh podjetij je v zasebni lasti, na trgu pa je premalo investicij, ki bi pospešile delovni proces MSP ter jim s finančnimi injekcijami ojačale kondicijo. Slednjo ohranjajo s privarčevanim zaslužkom (lastni kapital), z bančnimi posojili, lizingom, donacijami bogatih posameznikov ter prekoračitvami na bančnem računu.

Ob ohlajevanju gospodarstva in vse večji konkurenci na mednarodnih trgih bi se bilo treba zavzeti za fleksibilnost financiranja in se vprašati, kaj bo s podjetji, ko bodo lastniki, ki danes v večji meri štejejo nad 60 let, prestari za vzdrževanje konkurenčnosti podjetja.

Na dogodku Mala in srednja podjetja na točki preloma, ki so ga organizirali PwC Slovenija in KD Skladi v sodelovanju z Združenjem Manager in Novo Ljubljansko banko, so deležniki predstavili stanje v gospodarstvu med krizo in rastjo.
Primož Rozman, višji menedžer za finančno svetovanje iz PwC Slovenija, razloži, da se podjetniki vsakodnevno srečujejo z nestanovitnostjo in zamujanjem plačil, da jih tare pomanjkanje likvidnosti, njihovo poslovanje moti fluktuacija cen vhodnih surovin, po novem pa se soočajo tudi z zmanjševanjem investicij in vse težjim pridobivanjem zunanjega financiranja. Med gospodarsko konjunkturo in ohlajanjem rasti je ravno pravšnji trenutek, da vodilni kadri MSP identificirajo ključne nevarnosti v zunanjem okolju in prilagodijo poslovanja glede na njih. »Treba je planirati prihodke in nadaljnje denarne tokove ter učinkovito upravljati obratni kapital,« svetuje. »Podjetniki morajo po mojem mnenju več pozornosti namenjati zagotavljanju likvidnostnih sredstev in bolj učinkovito upravljati stroške ter se osredotočati na dodano vrednost. Izjemno pomembno pa je tudi pametno upravljanje kadrov in osredotočanje na ključne zaposlene,« zaključi. Njegov sodelavec Franci Tušek pove, da se težave največkrat pojavijo, ko gredo podjetniki brez načrta v iskanje virov financiranja. »Ta korak je priporočljivo sprejeti s svetovalcem in z njim narediti dolgoročni načrt.«


Podjetniki se vsakodnevno srečujejo z nestanovitnostjo in zamujanjem plačil, tare jih pomanjkanje likvidnosti, njihovo poslovanje moti fluktuacija cen vhodnih surovin, soočajo se z zmanjševanjem investicij in vse bolj oteženo pridobitvijo zunanjega financiranja.

Ena izmed možnih finančnih pomoči je lastniško financiranje, kar pa ponavadi lastnike podjetij navdaja s strahom, predvsem strahom pred neznanim. Tušek razloži, da se je ob lastniškem financiranju treba soočiti z dejstvom, da to pomeni delni izstop oziroma prodajo podjetja. Pred to odločitvijo se morajo lastniki pogovoriti z drugimi deležniki v podjetju. Temu sledi še večji projekt – najti pravega kupca oz. investitorja in svoje podjetje dobro pripraviti na vstop novega partnerja. Finančni svetovalec je k tem korakom dodal še mehkejši nasvet, to je subjektivno pripravo na življenje po prodaji. »Zadnji korak je pomembnejši, kot se zdi, ker podjetje po investiciji ne pripada več le nekdanjemu lastniku, po novem ima odločevalno besedo tudi partner in tako ima vso pravico prevetriti poslovanje ali kader, nekdanji stoodstotni lastnik pa ima pri teh dilemah manj nadzora. Na tej točki velikokrat pride do spora in zgodba postane neuspešna zaradi osebnih zagat.«

Ni pa vsako podjetje primerno za lastniško financiranje, saj ob določenih karakteristikah ni atraktivno za investicije. Najbolj pomemben korak do pridobitve investicije je priprava poslovnega načrta, ustreznih finančnih podatkov in časovnice. Lastnik mora lastno podjetje pogledati skozi oči potencialnega investitorja ali kupca in se pri tem vprašati, kaj želi bodoči deležnik razumeti, koga v podjetju želi spoznati in kaj vse bi ga lahko prepričalo.

image
FOTO Shutterstock


Kako upravljati rast podjetja v času negotovosti?


Izvršna direktorica Združenja Manager Saša Mrak v MSP vidi precej prednosti pred večjimi korporacijami. »Manjša podjetja so bolj agilna, v njih se čuti večja pripadnost in so bolj osebna. Po eni strani je to pozitivno, a po drugi strani je odvisnost od enega človeka priporočljivo profesionalizirati z drugačnim kadrom.« Mrakova se spominja zadnje velike gospodarske krize, ko je večina slovenskih podjetij, ki so po svoji naravi podizvajalci, padla v kolesje krize tudi zaradi nepripravljenosti nanjo.


Najpomembnejši korak do pridobitve investicije je priprava poslovnega načrta, ustreznih finančnih podatkov in časovnice.

»Zdi se mi, da je danes drugače. Podjetja so pripravljena, kljub temu, da po aktualnih številkah sodeč naše gospodarstvo še vedno raste.«
Z njo se strinja Andrej Lasič, pomočnik uprave za korporativno in investicijsko bančništvo in direktor Poslovanja s ključnimi komitenti iz NLB-ja, saj pove, da med 2008 in 2019 ni treba vleči vzporednic. »Vse bančne finančne injekcije podjetjem so natančneje formulirane, danes se vlaga v produktivne namene, deset let nazaj pa ti krediti po večini niso bili namenjeni izboljšanju osnovne dejavnosti; dajali smo posojila za nakup zemljišča, logistične namene in podobno. Danes s posojili krepimo rast in krog je sklenjen, medtem ko smo ga leta 2009 razklenili. To je bistvena razlika.«



Simon Mastnak: »Sklad je nastal, da omogoči vlagateljem naložbo v segment hitro rastočih slovenskih družb – slovenskih podjetniških zvezd, kar do sedaj ni bilo mogoče.«

Iz dveh izredno uspešnih in izvozno usmerjenih podjetij Lumar IG in Vivapen na okrogli mizi povedo, da se na morebitno krizo pripravljajo zelo aktivno, saj so trenutno v odlični kondiciji in ne želijo počivati na lovorikah. Direktor Lumarja Marko Lukić pove, da ne želijo več stopati v prevelike čevlje, zato nekatere naročnike zavračajo, vedno sledijo ideji popolne nezadolženosti, zaposlene navdihujejo z novimi izzivi, ki bodo prerasli v nove produkte in nove smeri razvoja podjetja, v primeru krize pa jih bo reševal tudi razpršeni portfelj. »Poleg tega imamo srečo in znanje, da smo ujeli nove gospodarske priložnosti, saj se razvijamo v pravo smer, to je na primer ekološka drža.« V Vivapenu, podjetju, ki izdeluje pisala in črnila za več kot 40 držav sveta, so pri načrtovanju zelo previdni, ker so njihove končne cene izdelkov precej nizke, njihovo poslovanje pa zato precej občutljivejše. Direktorica Petra Melanšek svetuje, naj imajo podjetja pri načrtovanju pahljačo možnih scenarijev, saj se prvi načrt zaradi nepredvidljivih dogodkov velikokrat ne uresniči. Prav tako kot Lukić tudi sama veliko pozornosti posveča motiviranju in izobraževanju kadra, ki prinaša neverjetne rezultate. »Z uvedenim sistemom NIP (neprestano izboljševanje procesov) poskušamo animirati in motivirati zaposlene, da se aktivno vključujejo v avtomatizacijo in tehnološki razvoj.« Podjetje se med drugim pohvali z inovativnim dovajalnikom črnila v vrh nalivnika.

image
FOTO Shutterstock

 

Sklad lastniškega kapitala zagotavlja lastniško financiranje MSP in spodbuja njihovo rast


Po besedah Petra Časa, direktorja Steklarne Hrastnik, se večina podjetij sooča s težavami, ko potrebujejo večje investicije za nove produkte ali avtomatizacijo procesov, ob tem pa želijo ohraniti nizko zadolženost. »Zadnji dve leti sta bili precej investicijsko obarvani, ker smo vlagali veliko denarja v avtomatizacijo in digitalizacijo. Pri tem so nam pomagale banke, nekaj stroškov smo pokrili z lastnimi sredstvi. V naslednjih osmih letih bomo potrebovali dodatnih 100 milijonov, ker bi radi vzpostavili novo, tretjo, peč, obe starejši peči pa želimo obnoviti ter razširiti. Razmišljamo o novih možnostih financiranja,« o strategiji podjetja pove Čas. Simon Mastnak, direktor sektorja zasebnega kapitala v KD Skladih je na okrogli mizi o alternativnih virih financiranja pojasnil, da je v tujini lastniški kapital, dostopen podjetnikom, veliko bolj pogost pojav. »Skladi so tako tradicionalno kupovali večinske deleže v podjetjih, v katerih so videli potencial za ustvarjanje vrednosti, v zadnjem času pa se je razvila nova strategija vlaganja v 'rast podjetij', kjer se običajno kupujejo manjšinski deleži podjetij z visokim potencialom za rast. Prav te transakcije so v Sloveniji najbolj privlačne, saj podjetnik ostane na vodilnem položaju v podjetju in tudi večinski lastnik podjetja ter lahko tako izkoristi visok potencial za rast svoje družbe tudi v prihodnje. Ključno za sklad je, da imata podjetnik in sklad povsem poravnane interese in delata v smeri rasti in s tem povečanja vrednosti družbe.« Poudarja, da je lastniški sklad komplementaren in ne alternativen način financiranja, ki ga omogočajo banke. »Pri nas primanjkuje različnih možnosti financiranja predvsem pri dolgoročnih, bolj tveganih projektih. V glavnem se uporablja le lastni denarni tok podjetja in bančno financiranje, ki pa ima v takih primerih svoje omejitve. Verjamem, da se marsikateri v preteklosti ni izpeljal tudi zaradi tega, ker ga banke niso mogle podpreti. Naša ideja je, da bi v prihodnje skupaj z bankami omogočili podjetnikom, da izpolnijo tudi najbolj drzne ambicije, če so te dobro premišljene in pripravljene.«


Peter Čas, Steklarna Hrastnik: »Pri manjših investicijah se izpad dohodka pozna nekaj mesecev, pri večjih pa nastajajo težave pri bilanci.«

Sklad je nastal, da vlagateljem omogoči naložbo v segment hitro rastočih slovenskih družb – slovenskih podjetniških zvezd, kar do sedaj ni bilo mogoče. Sklad je primeren predvsem za institucionalne vlagatelje – pokojninske sklade, zavarovalnice in vse, ki upravljajo dolgoročne prihranke vlagateljev. Verjamemo, da bo v okolju obrestnih mer, kjer slovenska desetletna obveznica prinese zgolj 1-odstotni donos, sklad naletel na pozitiven odziv takih vlagateljev. »Pričakujemo, da bo sklad velik okrog 50 milijonov evrov, v posamezno podjetje pa bo lahko vložil največ sedem milijonov evrov

Investicija, ki jo podjetje vloži v podjetje, rezultira v prihodkih šele čez leto ali dve, do takrat pa lahko zmanjšuje bonitetno oceno. »Pri manjših investicijah se izpad dohodka pozna nekaj mesecev, pri večjih pa nastajajo težave pri bilanci, zato naj bodo tovrstne oblike financiranja enakovredne tujim in ne dražje,« poudari Čas iz Steklarne.

image
FOTO Pexels


Ker so lastniški skladi dobro definirali tržno nišo in imajo veliko perspektivo, bodo prispevali h kapitalskemu trgu in gospodarstvu, ki ga danes zaznamuje izjemno hiter razvoj novih tehnologij, ki prinašajo s seboj hitre (in drage) odzive podjetij. Ker lastniški skladi posegajo v korporativno upravljanje, je pozitivno, da so slovenskega porekla. »Želimo, da sta glava in srce slovenska, ker tako ne prihaja do čistk, ki so jim lahko priča podjetniki, ki so prodali deleže svojih podjetij tujim lastnikom,« pove Andrej Lasič iz NLB. Podjetniki pa se danes soočajo še z eno težavo. Večina lastnikov slovenskih podjetij, ki so nastala ob rojstvu slovenske države, je starih med 60 in 70 let. Generalni direktor Atech elektronike Davor Jakulin poda primer podjetja Henkel, ki je skoraj šlo v stečaj zaradi sporov v družini ob debatah o nasledstvu. »Dvesto članov družine se je borilo za prestol in v tistem času so pozabili na negovanje motorja podjetja, njihov vsakdan so zapolnjevali prepiri o prihodnjem vodstvu. V taki situaciji lahko vabilo sklada v delno lastništvo podjetja pomeni streznitev nerazsodnih glav

Finančna srenja je pogovor o rešitvah za izzive današnje situacije med gospodarsko rastjo in krizo zaključila z mislijo, da morajo podjetniki vedno strateško razmisliti o več možnih scenarijih, saj samo z eno taktiko ne bodo preživeli v nizu ovir, ki nas čakajo v prihodnjih letih.
Več iz rubrike