Varčevanje: Nogavice še vedno privlačnejše od skladov

Ekonomija je v najboljši kondiciji v naši zgodovini, brezposelnost je na 50-letnem dnu, delniški trgi pa zopet pripravljeni podirati rekorde. Toda vse, kar sem slišal včeraj, in to na podlagi lažne zgodbe, je bilo: odstavite predsednika. Odstavite me in se pripravite na zlom finančnega trga, je ameriški predsednik Donald Trump pred kratkim posvaril politične nasprotnike.
Bolje s Trumpom ali brez njega?

Morda ima celo prav, je mogoče soditi po analizi CNN, ki je pokazala, da je delniški indeks S&P 500 v prvih dveh letih Trumpovega predsednikovanja zrasel za 18 odstotkov. Med analiziranimi predsedniki ga je v prvi polovici mandata prekašal le Barack Obama (+97 odstotkov), ki je držal predsedniške vajeti nekaj mesecev po propadu investicijske banke Lehman Brothers in strmem padcu delnic, ki je sledil.

A zanimivo, Trump je lahko hkrati razlog za potencialno novo krizo, na kar so opozorili tudi v NLB Skladih. Med glavnimi tveganji za kapitalske trge omenjajo brexit, politično nestabilnost Italije, dvigovanje ključnih obrestnih mer in trgovinsko vojno, ki jo Trumpove ZDA bijejo s Kitajsko. Gospodarstvo slednje je zaradi nižje domače potrošnje in visokih ameriških carin v lanskem zadnjem četrtletju zraslo »le« še za 6,4 odstotka. Rast je bila najnižja v 28 letih, je poročal Reuters.

Trumpova odstavitev bi v tem kontekstu kvečjemu pozitivno vplivala na kapitalske trge, na katerih pri NLB Skladih letos ne pričakujejo večjih pretresov. Zlasti ne v Evropi, kjer naj bi bila vrednotenja delnic nižja od realne vrednosti družb, ki kotirajo na borzi. »Diskont je največji v zadnjih 20 letih,« je ocenil Marko Bombač, vodja analiz v družbi NLB Skladi.

Krize še ni videti

Po lanskem letu, ko so delnice na svetovnih trgih utrpele najgloblji padec po letu 2008 in prvi padec po letu 2011, je nadpovprečnih vrednotenj delnic zelo malo. Pri NLB Skladih so optimistični v oceni dogajanja na delniških trgih. Gledano globalno naj bi vrednosti delnic poskočile za 11 odstotkov, kar je nad dolgoročnim povprečjem pri devetih odstotkih. V Sloveniji naj bi bili donosi 15-odstotni. Črnih oblakov, ki se menda zgrinjajo nad svetovno gospodarstvo, še ne vidijo.

»Recesije še ne pričakujemo. Najverjetneje je, da bo udarila proti koncu leta 2020 ali še pozneje,« je dejal Bombač, ki ne izgublja spanca zaradi morebitnih tveganj v Evropi. »Evropsko gospodarstvo se je v drugi polovici lanskega leta ohladilo, a pesimizem je po našem mnenju pretiran. Optimistični potrošniki in manj varčne države bodo letos podpirali evropsko gospodarstvo. Z Britanci bomo še naprej živeli pod isto streho, saj trdega brexita ne pričakujemo. Tudi tveganja v Italiji, tako politična kot glede bančne luknje, se umirjajo.«

Varčevalci ostajajo nezaupljivi

Razmere za vlaganje na delniških trgih so torej dobre. »Veliko strahu in znižana pričakovanja pri vlagateljih govorijo v prid večji možnosti pozitivnega presenečenja,« je prepričan Bombač.

Toda slovenska gospodinjstva se za vlaganja v delnice ali sklade za zdaj še ne odločajo tako množično, kot bi si želeli. »Slovenci imamo v vzajemnih skladih polovico manj sredstev. Če k temu prištejemo denar v pokojninskih skladih, imamo tako privarčevanih trikrat ali celo štirikrat manj sredstev kot Evropejci,« je pojasnil Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladov, in izpostavil zanimivo primerjavo: »Američani imajo v depozitih desetino premoženja, Slovenci pa dve tretjini.«

Po zadnjih podatkih Banke Slovenije iz lanskega novembra so imeli slovenski varčevalci na bančnih računih v depozitih skoraj 18,5 milijarde evrov, kar je dobrih pet milijard več kot decembra 2008. Zakaj je to slabo? Prvič, ker je na slovenskem kapitalskem trgu zaradi tega precej manj denarja, kar pomeni, da se morajo podjetja v iskanju financiranja še vedno zanašati predvsem na banke. In drugič, ker varčevalci z depoziti realno izgubljajo denar. V obdobju nizkih obrestnih mer se namreč vrednost privarčevanih sredstev zaradi inflacije realno manjša. Marsikdaj ljudje z nekoliko višjimi prihranki ne upoštevajo davka od obrestnih prihodkov na depozite, ki je 25-odstotni za obrestne prihodke nad 1000 evrov.

Nekateri poznavalci razmer so opozorili, da Slovenci varčujemo v nogavicah in depozitih zato, ker smo premalo finančno izobraženi. Abramovič se s to tezo ne strinja. »Slovenci, zlasti nekoliko starejši, ki so doživeli obdobja hiperinflacije v Jugoslaviji, poznajo realno vrednost denarja. Med Evropejci tega zavedanja marsikje ni.« Glavni razlog za slabšo razvitost kapitalskih trgov vidi v pokojninskem sistemu: »Težava v Sloveniji je, da ni bilo prave pokojninske reforme. Marsikje so pokojninski skladi največji vlagatelji na trgu.«

Kam vlagati?

»Varčevalci praviloma radi izberejo sklade, ki so prinašali visoke donose,« je pojasnil Blaž Bračič, član uprave NLB Skladov. Abramovič je dodal, da je pogosto »misija nemogoče prepričati stranko, naj vloži denar v sklad, ki je nekaj let ustvarjal izgubo.« Čeprav bi bilo to glede na razmere na trgu marsikdaj smiselno.

Ključni nasvet, ki ga daje Abramovič varčevalcem, je: »Bistvo varčevanja v delnicah je, da naj bo to dolgoročno.« Bračič je poudaril, da so NLB Skladi lani prodali več kot 16.000 varčevalnih načrtov. Če so varčevalci dvigovali sredstva pri večini konkurentov, so se NLB Skladi lahko lani pohvalili s skoraj 55 milijonov evrov neto vplačili. Kljub temu so jim dnevi na vrhu razpredelnice po čisti vrednosti sredstev šteti. Triglav Skladi so z Alta Skladi, ki so jih kupili lani jeseni, največji upravljavec sredstev v vzajemnih skladih pri nas.

Celoten slovenski trg vzajemnih skladov je lani poganjala konsolidacija v panogi. Poleg poroke Triglav Skladov z Alta Skladi je denimo Sava Re prevzela sklade Infond DZU, avstrijska banka BKS pa je od GBD in Alte Invest kupila gospodarjenje njunih skladov.