Nizke obrestne mere so instrument vladajočih finančnih elit

Morda verjamete v zle namene novega svetovnega reda, trilateralne komisije, skupine Bilderberg, Mednarodnega denarnega sklada in podobnih nadnacionalnih enitet. Morda verjamete v že obstoječe vire neskončne energije in obstoj zunajzemeljske inteligence. Morda verjamete v zaroto 11. septembra in prikrivanje globalnih kolateralnih računov. Morda je vse res. Morda ne.

Boleča realnost obrestnih mer in inflacije

Najverjetneje se zavedate, da so bančne obresti na zgodovinskem dnu. Pri bančni vezavi letne obresti ne dosežejo več niti stopnje inflacije. To pomeni, da bo vaš denar letos in zelo verjetno tudi prihodnje leto, dve ali več izgubljal realno vrednost in kupno moč. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) namreč za letos napoveduje povprečno letno inflacijo pri 1,4 odstotka, kar je več kot odstotek nad najugodnejšo bančno vezavo za obdobje enega leta. Gre za nadaljevanje več kot dve desetletji starega trenda zniževanja obrestnih mer razvitega sveta, ki je posledica staranja prebivalstva in nizke rodnosti, upada stopnje rasti produktivnosti ter povečanega povpraševanje po varnih naložbah, kot posledica zadnje krize, ki se je začela jeseni leta 2008. Evropska centralna banka (ECB) si želi, da bi z dajanjem dodatnega denarja v obtok in zniževanjem obrestnih mer spodbudila povpraševanje ter gospodarsko in posojilno rast, kar pa se v praksi ne uresničuje. Trenutna politika ECB sicer pozitivno vpliva na servisiranje javnega dolga članic in evropski izvoz, a ima tudi številne negativne posledice. ECB ključne evrske obrestne mere ne more več znižati, njen predsednik Mario Draghi pa je napovedal, da je mogoče pričakovati podaljšano obdobje nizkih obrestnih mer, ki bo trajalo še vsaj nekaj let.

Unsplash

Obrestne mere, nižje od inflacije, so neizpodbitna resničnost in nimajo zveze s teorijami zarote. Čeprav bi se ta scenarij lahko bral tako: Vladajoče finančne elite, ki prek finančnih institucij neposredno nadzorujejo finančne in kapitalske trge, so namerno povzročile zadnjo finančno in gospodarsko krizo, zato, da bi se tako imenovani en odstotek obogatil na račun vseh drugih, ki bi v tem času izgubili. A kako bi vladajoče finančne elite, ki menda posredno nadzirajo tudi vse druge industrije, države in centralne banke, to lahko v resnici dosegle? Teorija zarote bi šla najverjetneje takole: po izbruhu krize jeseni 2008 so banke pri ameriški in evropski centralni banki ter ameriškem in evropskih finančnih ministrstvih dosegle izjemne programe pomoči, ki so monetarno politiko ZDA in evropske (monetarne) unije prisilili v »tiskanje svežega denarja«, rezultat tega je praviloma dolgoročno višja inflacija in upad obrestnih mer.

Kako se odzvati na teorije zarot finančnih elit? Z dejstvom, da je za kakršenkoli dobiček treba sprejeti vsaj minimalno tveganje.

Morda v to verjamete, morda ne. A resnica je sledeča. Bogati postajajo vse bogatejši, medtem ko srednji in nižji sloj upadata v realni vrednosti premoženja. Kje se skriva objektiven vzrok? Gre morda za to, da bogati svoj denar plemenitijo predvsem, če ne kar izključno, na kapitalskih trgih, kjer dosegajo precej višje donose od inflacije in tako poskrbijo za rast svojega premoženja? Se skriva vzrok za vse obsežnejšo premoženjsko stagnacijo in celo, kakor se obeta v prihodnjih letih, za nazadovanje nižjega in srednjega razreda, ki so svoje prihranke večinoma pripravljeni zaupati le bankam, čeprav za ceno izgubljanja realne vrednosti denarja? Gre pri tem za teorijo zarote ali zgolj za slabo finančno pismenost in nezaupanje večinske populacije? Slovenija je zelo dober primer te logike. V času, ko denar na bankah izgublja realno vrednost, znašajo bančne vezane vloge gospodinjstev več kot 17 milijard evrov. Po drugi strani imamo v vzajemnih skladih dobri dve milijardi investiranih sredstev. Ali je mogoče, da smo sami sebi, skupaj s finančno neukostjo in nezaupljivostjo, največji sovražnik našega bodočega blagostanja?

Kako tvegano je v resnici naložbeno tveganje?

Kako se torej odzvati na »teorije zarot finančnih elit«?

Vladajoče finančne elite, ki prek finančnih institucij neposredno nadzorujejo finančne in kapitalske trge, so namerno povzročile zadnjo finančno in gospodarsko krizo.

Sprejeti morate dejstvo, da je za kakršenkoli dobiček treba privzeti vsaj minimalno tveganje. Razmislite o tem, ali bi bili pripravljeni denar z bančnega računa premakniti v sklad državnih ali podjetniških obveznic. Razmislite o naložbenem in moralnem potencialu naložb v obnovljive vire energije. Ali je naložba v solarne celice ali vetrne elektrarne res tvegana? Razmislite o tem, kaj bi bila za vas najsmotrnejša naložba, potencial katere je za vas neizpodbiten. Ali priznavate dejstvo, da se Evropa spopada z vse več starejšega prebivalstva in vse manjšim deležem delovno aktivne populacije? Se vam zdi, da bi bilo smiselno investirati v gradnjo domov za oskrbo starejših?

Skratka, za boljše življenje v prihodnje boste morali sami sebi natočiti čistega vina. Poglejte skozi družbeno zakoreninjene parametre resničnosti. Spet ovrednotite tveganje, določite si realne cilje. In, predvsem, izstopite iz finančnega ugodja, ki ga preveč določajo ravni obrestnih mer.