Naučili smo se, ne potrebujemo več palice, ki nas udari, 
če pojemo preveč korenja

Sabine Lautenschläger, članica upravnega odbora Evropske centralne banke (ECB), je zato pred kratkim na konferenci v Dublinu predstavila zanimiv pogled na bančno regulacijo.

Če so evropski bankirji upali, da bodo pri Lautenschlägerjevi naleteli na popolno razumevanje, so se zmotili, saj je že v uvodu dejala, da so bančna pravila nastala z namenom. Bančništvo je posel, povezan z velikimi tveganji, težava pa je, ker se velike izgube, ki lahko nastanejo, ne poznajo le v žepih tistih, ki so jih zakuhali, ampak lahko – kot smo videli v času zadnje krize – pokopljejo tudi gospodarstva. Poudarila je, da je gospodarstvo v evroobmočju večinoma odvisno od posojil, in ko so banke nazadnje klecnile pod težo lastnih slabih odločitev in nehale financirati tudi zdrave dele gospodarstva, se je hitro pokazalo, kako uničujoči so učinki nedelujočega bančnega sistema.

In bankirji so ljudje, ki potrebujejo omejitve, meni Lautenschlägerjeva. Citirala je Alana Greenspana, ki je nekoč dejal, da finančne trge evforično, iracionalno navdušenje hitro zanese. Prepričanje, da je pozitivna rast pojem, ki se nadaljuje v neskončnost, prinaša velike zaslužke, a prej ali slej pridemo do točke, ko udari realnost – preveliko tveganje pa se konča s hudimi težavami. Še posebno če ima ena sama banka moč, da njen polom uničujoče vpliva na gospodarstvo ene države ali skupnosti držav. Zato – bankirji potrebujejo pravila.

Reuters

Prepričana je tudi, da je učinkovita bančna regulacija bank v evroobmočju na globalnem bančnem trgu prednost, ki se bo prej ali slej obrestovala, saj da »regulacija in resna pravila, zvišujejo stopnjo zaupanja.« Kritike pravil pa sprašuje, ali bi kdaj sedli v taksi, če bi vedeli, da voznik za volanom ni zavezan k spoštovanju cestnoprometnih predpisov.

Prepričana je, da zahteve po kapitalski ustreznosti bankam v evroobmočju niso škodile. Čeprav je šlo za ukrepe, ki so v določenem trenutku pomenili veliko breme, je prepričana, da je s tem zagotovljena dolgoročna stabilnost sistema. Ne le bančnega. Banke, ki so pripravljene prinesti različne šoke, lahko ekonomijo financirajo tudi v obdobju suhih krav, kar ščiti pred novimi gospodarskimi zlomi.

Ni pa prezrla niti najočitnejšega. Zadnja kriza je sicer zelo prizadela prav Evropo, a njen povod in vzrok je izhajal tudi iz ZDA. Cilj globalnega bančnega sistema bi tako morala biti globalna pravila igre, saj bančni sistem načelno ne pozna meja in kljub omenjenemu medkriznemu krčenju vse kaže, da se bo le še bolj globaliziral. Harmoniziranje pravil evropskega bančnega sistema po njenem mnenju zato dolgoročno ne bo dovolj, navsezadnje se bančni sektor nenehno razvija, nastajajo novi produkti, ki prinašajo nova tveganja, finančne inovacije pa se pogosto dogajajo zunaj reguliranega okvira, saj jih ta navadno zazna prepozno.

Bankirji so ljudje, ki potrebujejo omejitve, saj, kot je dejal Alan Greenspan, finančne trge evforično, iracionalno navdušenje hitro zanese.

Da bi morali pisci pravil delovati hitreje in učinkoviteje, opozarja več strokovnjakov, pravzaprav bi morali ponovno preveriti že pravila, ki so med krizo nastala v Evropi. Kreativnost je namreč vseeno zelo povezana z na prvi pogled rigidnim bančništvom – in ne vedno v najbolj pozitivnem smislu, ampak tudi v smislu iskanja poti okoli pravil. Za zdaj sicer večjega navdušenja nad globalnimi pravili zunaj meja evroobmočja ni, kopni pa tudi interes znotraj.

Še največja nevarnost je – vsaj tako pravi Lautenschlägerjeva – ponavljajoča se past cikličnih pojavov. Med krizo se pravila zaostrijo, sistem se uredi, ko krize ni, pravila postanejo ohlapna, njihovo spoštovanje se zdi nepotrebno, kar na koncu vodi v novo krizo in ponovitev vaje. Posledice teh zlomov pa so lahko uničujoče ne le za bančni sektor, ampak za celotno gospodarstvo in družbo.

Globalni bančni sektor je zato zdaj, ko že lahko z dovolj distance oceni vzroke za zadnjo krizo, njene posledice in kakovost posledično uvedenih pravil, predvsem na potezi v smislu, ali se je iz zadnjega dogajanja res pripravljen učiti ali pa bo težave, ki so vodile v zadnjo krizo in še vedno obstajajo, zaradi ugodnejših razmer pometel pod preprogo, dokler njihov kup spet ne bo prevelik.