Nasvet: Dobiček izplačajte še letos

Vstopili smo v veseli december, ko se oziramo na prehojeno pot iztekajočega se leta in ob nazdravljanju ter lepih željah zremo v novo leto. Po splošnem vtisu je bilo to leto za podjetnike uspešno. Delovanje pravega podjetnika je vedno usmerjeno v izboljšanje že doseženih rezultatov, ki se nanašajo na povečanje prihodkov, tržnega deleža ali razvoj novih izdelkov in storitev, ustvarjanje odličnih kadrov in podobno. Seveda na koncu uspešnost merimo z ustvarjenim dobičkom in s tem povečanjem premoženja lastnikov. Na dosežene rezultate pa vedno močno vplivajo tudi davčne obremenitve države, ki pri vsakem poslovnem podvigu pristavi svoj lonček.



Na davčnem področju je bilo že od ustoličenja trenutne vlade pričakovati napovedano davčno reformo, ki naj bi ustvarila pogoje, po katerih bi lahko slovenska podjetja konkurenčno nastopala na domačem in tujih trgih. Prava davčna reforma bi morala dati odgovore na vprašanja o tem, kako razbremeniti stroške dela, da bi bila podjetja bolj konkurenčna, kako privabiti tuje investicije ter kapital za raziskave in razvoj novih izdelkov ter storitev. Obenem bi morala odgovoriti na izziv, kako pritegniti visoko izobražen kader iz tujine, domačim obetavnim kadrom pa dati perspektivo in motivacijo za delo pri nas, torej doma. Če vprašam podjetnike, s katerimi sem dnevno v stiku, je vsak nekaj pričakoval, v kakšno resno celovito reformo pa ni verjel, saj bi bilo to glede na razmerje sil res nerealno.

Ko je predlog davčnih sprememb – mimogrede, tega res ne moremo imenovati reforma – ugledal luč sveta, je bilo jasno, da gre za manjše popravke obstoječe zakonodaje. Spremembe so šle v smer malce razbremeniti delo in bolj obdavčiti kapital.

Ali se bodo stroški dela res razbremenili?

Sprememba dohodninske lestvice in višja splošna olajšava bosta prinesli nekoliko višje neto prejemke zaposlenim. Seveda se bo tistim z nižjimi plačami sprememba poznala manj oziroma nekaj evrov na mesec, tistim z višjimi dohodki pa nekaj več. Kljub temu da bodo nekateri zaposleni prejeli nekaj evrov več na svoj bančni račun, pa ta sprememba ne prinaša nobenega učinka ali posledice za podjetje, saj bo strošek dela za delodajalca ostal nespremenjen.

Se bodo pa stroški dela spremenili z novim letom, ko nas čaka sprememba minimalne plače, ki bo za nekatera podjetja verjetno večji izziv kot t. i. davčna reforma. Z dvigom minimalne plače se bodo podrla razmerja plač v nižjih razredih in jih bodo delodajalci morali na novo vzpostaviti. To pomeni višanje plač tudi v višjih plačilnih razredih, sicer bo vse več zaposlenih na minimalni plači, kar pa me zelo spominja na uravnilovko iz nekih starih časov. Zato je nesporno, da vse to vodi k povečanju mase za plače oziroma k višjim stroškom dela. Glede na prihajajoče zahtevno obdobje nižje gospodarske rasti ali celo recesije bodo to kar precejšnji izzivi za marsikatero podjetje oziroma podjetnika.

Omeniti velja tudi, da je sredi leta tako podjetja kot zaposlene razveselila novica, da bo mogoče že za leto 2019 izplačati regres do višine povprečne plače brez dohodnine in socialnih prispevkov. S tem ko bodo podjetja še naprej lahko izplačevala višje regrese, bodo lahko bolje nagrajevala delavce, zato bi lahko sklepali, da bo to še naprej imelo pozitiven učinek na porabo in s tem gospodarsko rast. Hkrati pa bi lahko upali na boljšo motiviranost delavcev, ki si bodo morda zaradi višjega regresa privoščili boljši dopust. Upali smo na podobno ureditev pri izplačilih za poslovno uspešnost, kjer pa na koncu novih davčnih odpustkov nismo bili deležni.

Obdavčitev kapitala

Prvotni predlog davčnih sprememb je predvideval, da bo obdavčena odsvojitev kapitala tudi po 20 letih imetništva deleža. Tudi cedularna, dokončna obdavčitev dohodkov iz kapitala (dobiček, dividende) je bila za kratek čas negotova. Takšni predlogi so vzbudili veliko nasprotovanje in razprave tako podjetnikov kot strokovne javnosti. Na koncu v tem delu ni bilo sprememb in bo imetništvo kapitala po 20 letih še vedno neobdavčeno oziroma bo davčna stopnja ostala enaka nič. Kakšne so posledice?

Davčne spremembe niso prinesle velikih novosti, vsaj ne takšnih, ki bi zahtevale kakšne akcije še pred novim letom. V primeru, da ste tik pred prodajo deleža in lahko ulovite nižjo stopnjo davka, potem posel zaključite letos.


Se je pa spremenila stopnja davka za dohodke iz kapitala s 25 na 27,5 odstotka. Davčne stopnje z leti imetništva po novem padajo počasneje in bo v obdobju imetništva med petimi in dvajsetimi leti obdavčeno s 5 odstotkov večjo stopnjo kot doslej. Tudi dokončna obdavčitev dohodkov iz kapitala ostaja in bojazni, da bi se ti vštevali v progresivno dohodninsko lestvico, ni. Če ste nameravali izplačati dobiček lastnikom, je tudi to bolje urediti pred novim letom, saj boste lahko prihranili še za kakšen silvestrski priboljšek.

Sprememba Zakona o davku od dohodka pravnih oseb sicer ni zajela davčne stopnje in ta ostaja 19 odstotkov, uvaja pa obveznost plačila davka za vse družbe z dobičkom. Olajšav in preteklih izgub ne bo več mogoče koristiti do višine celotne davčne osnove, temveč največ do 63 odstotkov davčne osnove, kar pomeni 7-odstotno efektivno davčno stopnjo. Za podjetja, ki veliko vlagajo v opremo oziroma raziskave in razvoj, sprememba pomeni, da bodo prav tako začela plačevati davek od dohodka pravnih oseb, in s tem bo sredstev za vlaganje nekaj manj. Ker je takšnih podjetij več tisoč, si država obeta od te spremembe največji dodaten priliv v proračun, in sicer slabih 50 milijonov.

Ostalo bo tako, kot je zdaj

Prvi dan novega leta velikih sprememb, sploh pa davčne reforme ne bo prinesel. Razen če ste tik pred prodajo deleža ali če ste nameravali izplačati dobiček lastnikom, t. i. davčna reforma od vas ne zahteva hitrih potez. Jasno je, da spremembe niso velike. V novem letu nas tako ni strah, da bi reforma silila podjetja k selitvi v tujino ali prodaji deležev, ravno tako ni pričakovati, da bomo ustvarili okolje, ki bi bilo privlačno za visoko izobražen kader iz tujine, tuja podjetja in investicije. Kaj to pomeni za razvoj slovenskega gospodarstva? Ostalo bo tako, kot je zdaj. Spet ne bomo preprečili bega možganov v tujino ali podprli domačih podjetij, ki vlagajo primarno v raziskave. Kakor kaže, smo zamudili še eno priložnost in zapravili čas do naslednje reforme, ki bo morda res prinesla to, česar si podjetniki želijo. Do takrat pa so prepuščeni stanju, ki ga imamo danes.