Naložba v umetnine

Slika, ki ste jo kupili v barvi kavča, lahko pridobi vrednost. Morda pa bo čez čas vredna toliko kot izdelek vašega predšolskega otroka – neprecenljivo za vas in nič za vse druge. Kot pri vsaki investiciji, morate tudi na tem področju opraviti svojo domačo nalogo in raziskati segment umetnin. Ta sektor je unikaten, saj ne morete najti jamstva, lahko pa imate srečo in svoj dom zapolnite z deli, ki se bodo čez čas izkazala za pravo bogastvo.

Iskanje investicij na tem področju spada na sam konec ustvarjanja naložbenega portfelja. Pravilo določa, da mora vsak posameznik najprej poskrbeti za periodično varčevanje. V drugem delu, ko si ustvarimo večje enkratne zneske, moramo poskrbeti za pravilno razpršitev med različnimi vrstami naložb, da nam prinašajo stabilne donose. Šele nazadnje si lahko privoščimo del portfelja razpršiti med take alternativne naložbe, kot so umetnine, avtomobili, vina in podobno. Pri alternativnih naložbah namreč velja, da so nizko likvidne, kar pomeni, da je za dostop do denarja treba počakati od nekaj tednov do nekaj mesecev. V primeru umetnin pa je ta doba še precej daljša, in preden realiziramo donose, moramo včasih čakati tudi več desetletij. Zato velja, da je to področje namenjeno tistim, ki spadajo v zgornji odstotek najpremožnejših ljudi.

Najprej se vprašajte, zakaj bi radi investirali v umetnine. Če je odgovor, da zaradi številnih zgodb, kako je nekdo kupil sliko za več tisoč evrov in jo nato prodal za več milijonov, vam priporočam, da se držite drugih vrst naložb. Te zgodbe so bolj izjema kot pravilo. In večinoma so to vrhunski poznavalci, ki s svojimi nakupi dolgoročno povprečno ustvarjajo donose, primerljive s tistimi na borznih trgih. Z upoštevanjem stroškov hrambe, zavarovanja, organizacije dražbe ter davki pa celo nižje. Dolgoročno povprečje se giblje okoli osem odstotkov na leto. Prav tako je tudi ta trg priča cikličnim obdobjem devalvacije, kot so standardni borzni trgi. Je pa res, da je korelacija z gibanjem delnic med najnižjimi.

Pexels

Velik trg z veliko pomanjkljivostmi

Globalni trg umetnin je precej večji, kot si mislite. Pravih podatkov sicer ni nikjer na voljo, saj ne vključujejo zasebnih poslov, a se povprečje giblje okoli 50 milijard ameriških dolarjev, kar je primerljivo z letnim BDP Slovenije. Svet umetnin ima svoje baze transakcij in tudi svoje indekse. A ti podatki so pomanjkljivi, saj v večini primerov ne upoštevajo zasebnih poslov in le tiste umetnine, ki se na trgu pojavijo vsaj dvakrat. Strokovnjaki menijo, da je takih manj kot en odstotek, saj večina ljudi nikoli ne proda umetnine, ki jo na dražbi kupi. Najbolj priljubljen indeks je Soteby's Mei Moses index, ki uporablja podatke o več kot 45.000 transakcijah v zadnjih več kot dvesto letih. Indeks uporablja nakupno ceno posameznega dela od leta 1810 do danes v dveh časovnih obdobjih in na podlagi teh podatkov preračunajo povprečje.

Zanimivo sliko, ki naj bo v svarilo, kažejo tudi raziskave, opravljene med lastniki galerij po svetu. Trenutno imamo na svetu okoli 19.000 galerij in v letošnjem Global Art Gallery Report si lahko preberete raziskavo, ki so jo analitiki opravili med osem tisoč lastniki galerij v ZDA, Veliki Britaniji in Nemčiji. V tej anonimni raziskavi je le 16 odstotkov anketirancev izjavilo, da so v preteklem letu prodali za več kot milijon ameriških dolarjev del. Kar 30 odstotkov pa je odgovorilo, da so v letu 2016 ustvarili izgubo. Skoraj polovica oziroma 49 odstotkov vseh galerij je bilo ustanovljenih po letu 2000.

Kljub pomanjkljivim podatkom, lahko že iz nam znanih razberemo, da je trg umetnin neprimeren za veliko večino vlagateljev. Tudi s prehodnim vrhunskim znanjem, zajetnim bogastvom in velikim potrpljenjem, udeleženci na tem področju brez kančka sreče le težko premagajo klasične naložbene tipe.

Pexels

Nekaj nasvetov

Če se kljub zapisanemu odločite za vstop na trg umetnin, vam dajem nekaj praktičnih nasvetov:

•  Bodite pozorni na ponudbo in povpraševanje. Številna dela se prodajajo tudi kot kopije z ustreznimi certifikati. Je res, da tako delo lahko kupite ceneje, a če galerije vsako leto natisnejo veliko število izvodov, bo tudi cena vašega najverjetneje izgubljala vrednost. Če se kljub temu odločite za nakup kopije, poskusite pridobiti originalen podpis avtorja, saj bo vrednost s tem večja.
• Mladi umetniki so cenejši in potencialno donosnejši. Nakup dela mladega, še neuveljavljenega umetnika, je lahko odlična naložba, saj boste plačali precej manj kot za delo že uveljavljenega, svetovno znanega umetnika. Po drugi strani seveda bodite pozorni na tveganja, saj velika večina takih del ne bo nikoli pridobila vrednosti.
• Dela ustrezno shranjujte. Če kupujete umetnine kot investicijo, morate poskrbeti tudi za ustrezno shranjevanje, kar pa ni poceni. Lahko se zgodi, da boste plačali pravo bogastvo za neko delo, za katerega na koncu ne boste dobili želene cene le zato, ker bo to, v času prodaje, slabo ohranjeno.
• Postanite analitični. Uporabljajte številna spletna orodja, kot so artnet in artprice, da dobite boljši vpogled v svet umetnin. Raziskujte tudi samostojno z udeleževanjem na dražbah in spremljanjem najljubših umetnikov. Le tako boste sčasoma lahko postali poznavalec dogajanja.
• Ne bodite skopi pri strokovnjakih. Na svetu najdemo veliko ljudi, ki se izdajajo za strokovnjake na področju umetnin in vam računajo manj kot drugi. A ugotovili boste, da na račun kakovosti opravljenega dela. Odsvetujem vam, da se pri dražjih delih procesa nakupa in prodaje lotite sami, saj si lahko s pomočjo strokovnjaka izborite ugodnejšo ceno (tako pri nakupu, kot pri prodaji).