Naj nam milijonarji ne pametujejo, kako obogateti!

Bralca Jožeta je vedno fasciniralo, ko je v številnih člankih prebral, kaj vse je treba storiti, da denar iz fikcije postane tvoja (dobra ali slaba) realnost.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Po Jožetovem mnenju je formula preprosta – da je na svetu čim več ljudi, ki ima več vsebine in manj čistega pohlepa po denarju. Torej, da je več tistih, ki ustvarjajo in dodajo, kot takšnih, ki jemljejo in dodatno zaračunavajo. Brez posebnega 'pametovanja', kako jim je to uspelo in zakaj lahko uspe tudi vam …

Ima bralec Jože prav? Le kdo se ne spomni slavne izjave ameriškega kongresnika Johna Fleminga, ki je kar pred kamero delil svoje 'trpljenje' zaradi pomanjkanja in dejstva, da le težko preživi z le 600.000 dolarji plače na leto. »Ko nahranim družino, mi ostane le še 400.000 dolarjev!« je takrat cinično izjavil.

Predsednik Borut Pahor je študentom dejal, da niso edini, ki se bojujejo za preživetje iz meseca v mesec, ampak se bojuje tudi on.

Ameriški senator Chuck Schumer pa je pred leti dejal, da v družinski proračun prispeva »samo« 250.000 dolarjev na leto. Menil je, da se s svojo plačo ne more uvrščati med bogate Američane. Povedal je tudi, da si s tem denarjem ameriške družine v marsikateri zvezni državi težko privoščijo počitnice oziroma da ves ta denar ne more zagotoviti velike palače, sanjskih počitnic in vsega, kar naj bi ljudstvo povezovalo z bogastvom in srečo.

Kaj pa v Sloveniji? Le kdo lahko pozabi izjavo nekdanjega predsednika vlade, zdaj predsednika države, Boruta Pahorja, ki je študentom dejal, da »na mesec zasluži 3002 evra, a s svojo plačo ne more preživeti meseca, zato živi od tega, kar je zaslužil prej. »Morate vedeti, da niste edini, ki se bojujete iz meseca v mesec, ampak da se bojuje tudi predsednik vlade!« je takrat samozavestno izjavil študentom ter požel val ogorčenja in kritik.

Pexels
Pexels

Kdo ima torej prav – bogati ali revni? Moramo si priznati, da si delimo svet, v katerem živimo. Vsak posameznik (bogat ali reven) sestavlja celoto in drug brez drugega pravzaprav ne bi obstajali. Vsi bogataši ali milijonarji, kakorkoli se že želijo imenovati, brez »revnih« ne bi imeli bogastva. Le kdo bi potem kupoval produkte in povečeval njihovo bogastvo, če ne širša množica teh, ki predstavljajo 99 odstotkov revnih? Nikakor pa tudi ne moremo mimo dejstva, da prav peščica premožnih ljudi, ki je sposobna ustvarjati čudeže, omogoča »revnim«, da so mobilni, dosegljivi in da je (tudi zaradi izumov in iznajdb bogatašev) življenje vseh ljudi na planetu precej lažje, kot je bilo pred stoletji.     

Več iz rubrike