Naj čustva ne vplivajo na vaše naložbe

Veliko ljudi se v investicije podaja s čustvi. S tem že na začetku naredijo veliko napako, ki jim lahko škodi, od časa do časa pa se lahko vseeno zgodi, da jim na koncu tudi koristi. A izpostavljanje nepotrebnemu tveganju ali realiziranje izgube le na podlagi čustvenih odločitev je dolgoročno negativno.

Primer so delniški trgi. Res je, da je dolgoročna donosnost delniških trgov okoli devet odstotkov na leto. A ta rast ni linearna. In tudi trgi niso vedno racionalni. Pri tem moram (na žalost) izpostaviti kliše, da so trgi lahko iracionalni dlje časa, kot posameznik lahko ostane solventen. Izjava je sicer že tako izrabljena, da ne more vplivati na odločitve posameznikov, a še vedno dobro prikaže stanje na trgu, ki velja za normalno. Drugi kliše, ki bi ga rad uporabil, je, da ta bikov trg ne umre od starosti. Iracionalno je pričakovati, da bo kriza prišla samo zato, ker beležimo enega izmed najdaljših obdobij rasti. Razen če ste že kdaj v medijih prebrali, da so trgi čez noč zašli v krizo zaradi ugotovitev ekonomistov in borznih trgovcev, da sta gospodarska in borzna rast postali prestari.

Take očitne ugotovitve o trgih nam sicer niso v pomoč pri investiranju. So pa dobro opozorilo, če začnemo razmišljati subjektivno in to vpliva na naše naložbene odločitve. Trgi namreč povprečno vsaj enkrat na leto beležijo korekcijo v višini najmanj deset odstotkov, v večini primerov izgubo nadomestijo v nekaj mesecih, v 75 odstotkih primerov pa leto zaključijo pozitivno. Gledano objektivno bi morali biti dolgoročni vlagatelji zaradi korekcij veseli, saj v 75 odstotkih primerov pomenijo zelo veliko priložnost za kratkoročni zaslužek. Izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki pravi, da se je treba za uspešno vodenje naložb od njih čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve. Čustvena navezanost na delnico ali sklade je nič drugega kot človeški ego in potreba po »imeti vedno prav«.

Blaž Samec

Podobni problemi niso vezani le na vlagatelje, ampak tudi na finančne svetovalce. Dober svetovalec vam bo pomagal pri dolgoročnih načrtih, ne kratkoročnih špekulacijah. Nihče ne ve, kaj se bo dogajalo kratkoročno. Dolgoročna slika pa je po drugi strani precej jasnejša. Če vam svetovalec vsakič, ko ga zaskrbljeni pokličete, predlaga premik sredstev, si poiščite drugega, saj to dela le zato, da se z vami strinja. Obdržite ga le, če želite še naprej delati vse sami in potrebujete le nekoga, ki se bo strinjal z vsemi vašimi odločitvami.

Kaj je potrebno za uspeh?

Za uspešno investiranje potrebujete potrpljenje, disciplino in dovolj časa. Ravno prva dva dejavnika v trenutkih negotovosti postaneta najtežje izvedljiva. Ko so trgi na rekordnih vrednostih, lahko že vsaka kratkoročna korekcija vzbudi dvom. Takrat začnemo vlagatelji razmišljati o tem, koliko časa bo rast še trajala in če je morda smiselneje počakati na krizo v denarnih ekvivalentih. Podobno velja tudi za krizna obdobja, ko vlagatelji razmišljajo, ali je morda smiselno vse prodati, preden borzni trgi v celoti propadejo. Ampak še vsakič so trgi v roku nekaj let nadomestili izgubljeno. Nasvet: pri investiranju izklopite čustva, razmišljajte objektivno in mislite na dolgoročne cilje.