Na premoženje naših strank kriza ni imela velikega vpliva

Bančne storitve sektorja privatno bančništvo, ki so rezervirane le za najpremožnejše, dosegajo rast po vsem svetu. Po pričakovanjih akterjev na trgu se bo rast nadaljevala in Slovenija ne bo izjema. Francoska Société Générale krepi ta del ponudbe v svoji SKB banki.

Koliko strank ima Privatno bančništvo Société Générale in kakšen portfelj premoženja upravljate?

Imamo okoli 120 tisoč strank, ki so osemdesetih narodnosti. Storitve jim zagotavlja 2500 naših bančnikov v enajstih državah. Konec letošnjega junija smo upravljali 118,5 milijarde evrov premoženja.

Kako pomembno je to področje za celotno skupino Société Générale? Kolikšen delež prihodkov ustvari?

Na tem področju ustvarimo okoli pet odstotkov neto prihodkov skupine in ta delež je razmeroma stabilen. Toda privatno bančništvo je za skupino veliko bolj pomembno kot delež prihodkov, ki ga ustvari. Stranke namreč cenijo, da jim ponujamo bančne storitve na različnih področjih njihovega osebnega življenja in poslovnega delovanja. Številne stranke privatnega bančništva so na primer podjetniki, in obratno, skratka, z banko so povezani na različnih področjih svojega življenja in dela, in mi si prizadevamo izpolniti njihove različne želje in potrebe pri poslovanju z banko.

Kako je na področje privatnega bančništva Société Générale vplivala finančna kriza?

Na premoženje naših strank kriza ni imela velikega vpliva, ravno nasprotno – svetovno bogastvo se je v zadnjih letih celo povečalo. Leta 2008 smo res bili priča nekaterim težavam, a kapitalski trgi so okrevali, države, kjer poslujemo, dosegajo gospodarsko rast. So se pa hkrati znižale obrestne mere in s tem možnosti za plemenitenje premoženja. Naše stranke se trenutno ubadajo s tem, kako v času nizkih obrestnih mer oplemenititi svoje premoženje in ga hkrati seveda zaščititi.

Višji donosi prinašajo tudi večja tveganja. In obratno, ni visokih dobičkov brez velikih tveganj. To je pač temeljno pravilo upravljanja financ.

Kako in kaj jim svetujete?

Vsako stranko najprej vprašamo, kaj želi, kakšni so njeni načrti in želja po donosih, ter opredelimo stopnjo tveganja, ki ga je pripravljena in ga lahko sprejme. Šele ko imamo to oceno, ki je za nas izredno pomembna, se začnemo pogovarjati o možnostih naložb. V naši ponudbi je celotna paleta, od preprostih naložb do izredno kompleksnih, strukturiranih produktov. Prav slednji so velika prednost v ponudbi Société Générale. Strukturirani produkti seveda zagotavljajo višje donose kot klasični bančni produkti. Treba pa se je zavedati, da prinašajo višji donosi tudi večja tveganja, in obratno, ni visokih dobičkov brez velikih tveganj. To je pač temeljno pravilo upravljanja financ.

Kakšni vlagatelji so komitenti privatnega bančništva pri vas? So bolj konservativni ali so pripravljeni tvegati?

Naše stranke niso zelo naklonjene tveganjem. Vse, ali skoraj vse, želijo predvsem ohraniti in zaščititi svoje premoženje. Nekatere ne želijo več od varnosti klasičnih depozitov. Druge so pripravljene le manjši delež svojega premoženja, na primer 10, 20 ali 30 odstotkov, naložiti v bolj donosne instrumente z večjim tveganjem.

Med vlagatelji so zadnjih nekaj mesecev naložbeni hit kriptovalute. Sprašujejo vaše stranke tudi po tovrstnih naložbah?

Ne, v privatnem bančništvu te še niso zelo priljubljene.

Ali bi privatno bančništvo, glede na to, da zasebno premoženje v svetu narašča, lahko bilo ena od alternativ zagotavljanja dodatnih prihodkov za banke v času nizkih obrestnih mer?

Zagotovo. Privatni bančnik mora z vsako svojo stranko ustvariti dober odnos, saj mora razumeti, kaj stranka želi in potrebuje. Ta intimnost, zaupnost med njima je izredno pomembna. Privatni bančnik ve, kakšni so projekti stranke, kakšni so njeni načrti. Nekatere želijo le storitev v okviru privatnega bančništva, druge pa želijo prek privatnega bančnika dostop do drugih storitev Skupine Société Générale, ki posluje na različnih poslovnih področjih, s prebivalstvom in podjetji, na geografsko obsežnem in raznolikem ozemlju, ki ima znanje in izkušnje, da strankam zagotavlja kontinuiteto in dostop do produktov, storitev, poslov, držav, ljudi po vsem svetu. Menim, da je to naša glavna prednost, po tem smo prepoznavni tudi v Sloveniji. Uživamo ugled, smo trdna finančna institucija, stranke našim bankirjem zaupajo, tako pri poslovanju s prebivalstvom kot podjetji, pa tudi v privatnem bančništvu, ponudimo jim lahko dostop do široke palete bančnih produktov in storitev. Tu smo močni.

Blaž Samec

Očitno ste prepričani, da je v Sloveniji še prostor za razvoj privatnega bančništva ...

Nedvomno.

To ponudbo pri nas boste okrepili. Kako natančno?

Storitve privatnega bančništva v Sloveniji niso novost, naše želimo še izboljšati in okrepiti ponudbo. Podružnice bi radi še tesneje povezali s sedežem, da bodo imele dostop do vseh produktov in storitev, bančnikom pa zagotovili več strokovne podpore. Za stranke to pomeni, da jim bomo zagotovili dostop do bolj sofisticiranih, strukturiranih produktov, razširili nabor storitev. Naše stranke so zelo izobražene in dobro seznanjene s tovrstnimi produkti, zato menimo, da lahko to področje razširimo.

Drugič, povečati nameravamo interakcijo med privatnimi bančniki in investicijskimi svetovalci. Strankam želimo približati naše strokovno znanje na področju investicijskega svetovanja, jim ponuditi svetovanje o naložbenih priložnostih v različne finančne produkte.

Tretji vidik je, da bi radi povezali naše stranke s področja poslovanja s podjetji in področja poslovanja s prebivalstvom, da bi jim lahko ponudili njihovim projektom prilagojene rešitve. Četrtič, v Skupini Société Générale imamo predano ekipo raziskovalcev različnih trgov, finančnih strokovnjakov, poznavalcev kapitalskih trgov, nepremičninskih trgov, strategov, ki znajo prepoznati dolgoročni razvoj in naložbene priložnosti po vsem svetu, in te ekspertize, to znanje želimo prinesti v Slovenijo.

Kakšno rast pričakujete v Sloveniji tako pri številu strank kot pri portfelju, ki ga upravljate?

Pričakujemo, da bi lahko naš tržni delež v privatnem bančništvu presegel tržni delež, ki ga ima SKB pri poslovanju s prebivalstvom, vsekakor pa več kot deset odstotkov. Če seštejemo prednosti, kot so ugled banke, zaupanje, znanje, strokovnost in pristop do strank – ena največjih prednosti je, da ima SKB poslovalnice po vsej Sloveniji – je naša vizija doseči tržni delež, ki bo presegal tržni delež pri poslovanju s prebivalstvom.

Kateri so premožnejši Slovenci, na katere merite? So to predvsem podjetniki?

Podjetniki so zagotovo pomemben segment v naboru naših strank. Podjetniki, ki so že danes stranke banke, a še niso stranke privatnega bančništva, so naš naravni potencial. Poznamo poslovanje njihovih podjetij, vemo, kdo so, zato je naravno, da vzpostavimo z njimi tudi odnos na področju privatnega bančništva. A tu gre dejansko bolj za širjenje nabora storitev pri posamičnih strankah kot pa začetek na novo.

Veliko novih bogatašev, predvsem mlajših, si je premoženje ustvarilo v informacijski tehnologiji. Kakšni komitenti so? Predvidevam, da jih je težko prepričati, naj obiščejo banko.

Da bi dnevno fizično obiskovali bančno poslovalnico, jih boste res težko prepričali, sem pa opazil, ko sem sodeloval s tem segmentom strank, da po vsem svetu izredno cenijo človeški odnos. Ne bančni, temveč človeški, osebni pristop, ki temelji na bližini pri sporazumevanju v jezikovnem smislu, v razumevanju, zaupnosti.

Presenetljivo?

Pravzaprav ne. Če bi namreč stranke želele opraviti zgolj neko transakcijo z banko, ne bi potrebovale privatnega bančnika, saj imajo na voljo vrsto tehnološko naprednejših možnosti. Po mojih pričakovanjih bo v bankah v prihodnjih letih treba doseči neko ravnovesje med digitalizacijo bančnih storitev in možnostjo človeškega stika. Privatno bančništvo, kakršno si želimo, bo vzdrževalo to ravnovesje. Strankam bomo ponujali izbiro. Če bodo želele tesnejši odnos s svojim bančnikom, ga bodo lahko imele. To sicer res zahteva od nas več prilagoditev, fleksibilnosti, časa, a to je naša ambicija. In stranke to znajo ceniti, kot znajo ceniti tudi, da je njihov bančnik sodobno tehnološko opremljen, kot so tudi one same.

Vstopni pogoji za komitente privatnega bančništva se od države do države razlikujejo. V Sloveniji lahko postaneš stranka privatnega bančništva Société Générale z najmanj 250.000 evri finančnega premoženja. Kako določate merila?

Eno od meril za določitev vstopnega praga je bruto domači proizvod države, v kateri ponujamo storitve privatnega bančništva, drugo merilo je povprečni mesečni prihodek stranke, tretje so možnosti nadaljnjega razvoja stranke, ki ga pozorno spremljamo. Ne morete si predstavljati, koliko naših strank je začelo v domači garaži, danes pa so pri nas zato, ker smo jim omogočili razvoj, jim zaupali na začetku poslovne poti. Zato so nam ostale zveste.

Že, ampak ti ljudje gotovo niso začeli kot stranke privatnega bančništva.

Ne, a ravno zato je, kot sem že omenil, tako pomembna povezava med različnimi poslovnimi področji v banki, med storitvami za podjetja in za prebivalstvo ter privatnim bančništvom. Bolj ko se osredotočaš na posamično stranko, bolj postajajo te meje med različnimi poslovnimi področji v banki zabrisane.

Kakšna konkurenca vlada na področju privatnega bančništva v Sloveniji?

Privatno bančništvo v Sloveniji ni novost, stranke so izobražene in zelo dobro seznanjene s tovrstnimi storitvami. Konkurenca domačih bank, v slovenskem lastništvu, in tujih podružnic obstaja in je spoštovanja vredna, čeprav se je ne bojimo. Konkurenca je vedno dobra, saj zahteva razvoj in spodbuja kakovost, kar je dobro za celoten trg.

Koliko strank imate v Sloveniji?

Tega podatka ne razkrivamo, je pa tržni delež med premožnejšimi strankami približno na ravni, ki jo imamo pri poslovanju s prebivalstvom.

Privatno bančništvo NLB, ki ima seveda največji tržni delež v Sloveniji, ima, ob vstopnem pogoju 300.000 evrov premoženja ali 6000 evrov mesečnih prihodkov, 1200 strank, upravlja pa 650 milijonov evrov premoženja. Kje je Société Générale?

Podatke o privatnem bančništvu Société Générale sem razkril na začetku, o podatkih SKB pa … Veste, podatki so pravzaprav med seboj dokaj neprimerljivi. Razlikujejo se kriteriji pri segmentaciji strank, pri določitvi in višini vstopnih pragov, pri nivojih storitev, naborih produktov … A kljub temu, pozorno sem poslušal številke, ki ste jih navedli, in kar vam lahko povem, je, da imamo bazo strank, ki so premožnejše.

Nabor strank bo očitno iz leta v leto večji. Tako v Sloveniji kot v svetu je premožnejših vse več.

Da, mnoga nacionalna gospodarstva so se okrepila, svetovno premoženje raste in pričakujemo, da bo raslo še naprej. Finančna kriza premoženja najbogatejših ni prizadela, po mojem mnenju tudi zato ne, ker so ti vlagali v instrumente, ki so s krizo pridobili. Premožnejši imajo resnično najboljše svetovalce, in sicer ne zgolj glede tega, kako ohraniti svoje premoženje, ampak tudi glede tega, kako ga oplemenititi.