Na kaj moramo biti pozorni pri zadolževanju

Vzroki, ki vodijo v pretirano zadolževanje, so različni, največkrat pa so to želja po novih stvareh, nepričakovani večji izdatki in kratkoročno premagovanje finančne in socialne stiske. Življenje v dolgovih je naporno, ker povzroča težave in stres, zato z njihovo odpravo ne smete odlašati, saj se položaj lahko hitro poslabša. Še bolje je, da se zadolžitvi poskušate izogniti.

Pred najemom kredita temeljito premislite

Pred vsakim nakupom je treba temeljito razmisliti, kako ga financirati. Prva možnost je ciljno varčevanje in nakup v prihodnosti, druga pa takojšen nakup z najemom kredita. Pri najemu kredita je potrebna temeljita analiza, saj ima napačna odločitev lahko dolgotrajne finančne posledice. Pred odločitvijo si je treba odgovoriti na vsaj dve ključni vprašanji, in sicer: Je nakup res potreben? in Ali je morda smiselno počakati, da bodo zadoščala privarčevana sredstva?

Če je nakup nujen, se morate pred najemom kredita prepričati, da boste lahko odplačevali mesečne obveznosti. Ugotoviti je treba vašo finančno sposobnost odplačevanja kreditnih obveznosti. To najlaže preverite z izdelavo mesečnega proračuna, v katerem primerjate pričakovane prejemke s pričakovanimi izdatki. Tako boste ugotovili, koliko denarja imate na voljo za nakup nujnih in manj nujnih dobrin ter koliko ga lahko na koncu meseca še prihranite.

Če so vaši predvideni prejemki manjši od izdatkov, je najem kredita izredno tvegan. V tem primeru raje razmislite o možnostih, kako povečati prejemke oziroma kako zmanjšati izdatke. Četudi so vaši prejemki enaki izdatkom, je z najemom kredita smiselno počakati. Samo če so prejemki večji od izdatkov, je najem kredita lahko smotrn. Poleg tega morate preračunati, koliko rezerve dodatno potrebujete, da boste lahko med odplačevanjem kredita pokrivali tudi morebitne nepričakovane stroške. Vsekakor se najem kredita odsvetuje, če presega 30 odstotkov neto mesečnih prejemkov.

Vedno je mogoča sporazumna rešitev

Takoj ko ugotovite, da ne zmorete več poravnavati mesečnih obveznosti kredita, pojdite do svojega bančnega svetovalca in mu razložite, zakaj ste zamudili z odplačevanjem. Pošljite mu svoj predlog nadaljnjega odplačevanja z namenom doseči sporazumno rešitev. S spremljanjem rednih mesečnih prejemkov in izdatkov boste ugotovili, od kod denar pridobivate in za kaj ga porabljate. Ko boste enkrat imeli vse podatke, je treba mesečne izdatke znižati na tisto raven, ki vam omogoča najnujnejšo potrošnjo. Razliko, ki ostane med vašimi prihodki in izdatki, pa lahko namenite za poplačilo dolgov.

Ko imate enkrat podatek o tem, koliko vam ostane konec meseca, razvrstite dolgove po pomembnosti. Najbolje je, da najprej odplačate tiste, ki so najpomembnejši za to, da lahko normalno živite (stanovanjski kredit, računi za vodo in elektriko). Nikoli pa ne smete dolgov odplačevati z novimi posojili, saj se boste ujeli v zanko.

Vztrajajte in zapisujte

Banka ni dolžna sprejeti vašega predloga za nadaljnje odplačevanje kredita, je pa vsekakor zainteresirana, da najeti kredit odplačate. Če bančni uslužbenec ni naklonjen vašemu predlogu, ne obupajte in se poskušajte dogovoriti z njegovim nadrejenim, saj ima ta večjo moč odločanja. Pri komuniciranju z banko si po osebnih ali telefonskih pogovorih vedno zapišite vsebino pogovora. Zapišite si tudi imena in kontaktne podatke bančnih uslužbencev, s katerimi ste komunicirali. Svetujemo vam, da sklenjeni osebni ali telefonski dogovor o nadaljevanju odplačevanja kredita vedno pošljete v potrditev tudi ljudem, s katerimi ste se dogovarjali.

Izkoristite naučeno

Ko vam bo enkrat uspelo rešiti probleme, povezane s pretiranim zadolževanjem, morate paziti, da znova ne zapadete v dolgove. Če spremenite svoj način trošenja, imate izjemno priložnost, da začnete ustvarjati premoženje. Ker ste se navadili na skromnejše življenje z bistveno nižjimi stroški, lahko sredstva, ki ste jih prej namenili za poplačilo posojil, namenite varčevanju za varnostno rezervo. Ta vas bo zaščitila pred nepredvidenimi dogodki, kot so izpad rednega dohodka zaradi izgube dela, nesreče ali večjih nenadnih izdatkov, ki so največkrat vzrok za zadolževanje. Višina varnostne rezerve naj vam omogoča pokrivanje nujnih življenjskih izdatkov za obdobje od šest do 24 mesecev.