Monitor: Najboljše polletje v zadnjih osmih letih

To leto je še enkrat potrdilo pomen diverzifikacije portfelja, saj je bila ta kljub rasti na skoraj vseh trgih precej neenotna. V primerjanju 30 največjih borznih indeksov na svetu (po tržni kapitalizaciji) so le štirje prvo polletje končali s padcem. To se je zgodilo prvič od leta 2009. V zadnjih 20 letih smo bili podobni situaciji priča samo štirikrat.

Pixabay

V ZDA je tehnološki indeks Nasdaq Composite zrasel za 14 odstotkov in je za njim tako najboljše polletje vse od leta 2003. Splošni indeks S & P 500 je zrasel za osem odstotkov. A ZDA niso bile edine, ki so sodelovale v tej rasti – rast so zaznali skoraj vsi trgi od Južne Koreje do Indije in Španije.

Vlagatelji in analitiki to rast pripisujejo stabilizaciji gospodarstev, predvsem v EU, ter dobrim poslovnim rezultatom podjetij. A je še vedno vprašanje, kako dolgo lahko trend še vzdrži. Zgodovinski podatki tudi ne postrežejo z odgovori. Podobni rasti smo bili priča že v prvi polovici leta 1999 in leta 2007, torej takoj pred večjima krizama. A po drugi strani smo bili podobni rasti priča tudi leta 2003 ter leta 2009, ki veljata za začetek daljšega obdobja rasti na trgih.

Največji poraženci prvega polletja so bili predvsem tisti vzajemci, ki so tesno povezani s sektorjem energetike oziroma gibanjem cen nafte.

Politična negotovost je v večini že za nami, gospodarstva okrevajo, a ena negotovost je še vedno. Kaj bodo počele pomembnejše centralne banke. V zadnjem tednu junija je vlagatelje presenetila izjava predstavnika Evropske centralne banke (ECB) o prihodnosti programa odkupovanja obveznic. Tudi vodilni Bank of England (BoE) in Kanadske centralne banke so namignili, da razmišljajo o pravem trenutku za zvišanje ključnih obrestnih mer. Posledično smo bili na delniških in valutnih trgih priča dvigu nihajnosti.

Pixabay

Najbolj donosna: IT-tehnologija in trgi v razvoju

Dogajanje na trgih vpliva tudi na gibanje enot vzajemnih skladov. Povprečna sprememba vseh vzajemnih skladov v Sloveniji z upoštevanjem tako obvezniških kot tudi denarnih je v prvem polletju 2017 znašala +3,47 odstotka. Najvišjo rast pa so zaznali vlagatelji, ki so sredstva investirali v sklade iz sektorja informacijske tehnologije, saj so od začetka leta v povprečju zrasli za 9,01 odstotka. Sektor informacijske tehnologije zajema delnice podjetij, ki so povezani z raziskavami in/ali distribucijo tehnoloških dobrin in storitev. Sektor vsebuje podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo elektronike, programske opreme ali izdelkov, ki so povezani z informacijsko tehnologijo.

Največji poraženci prvega polletja pa so bili predvsem tisti vzajemci, ki so tesno povezani s sektorjem energetike oziroma gibanjem cen nafte.

Vlagatelji in analitiki to rast pripisujejo stabilizaciji gospodarstev, predvsem v EU, ter dobrim poslovnim rezultatom podjetij.

Med geografsko omejenimi so bili najdonosnejši delniški vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice razvijajočih se držav, predvsem v Aziji. Kot smo videli večkrat v preteklosti, so tudi tokrat vlagatelji pozitivno razpoloženje na trgih izkoristili za povečanje izpostavljenosti razvijajočih se trgov, ki imajo v takem okolju navadno višjo rast. Tako so prilivi v delnice razvijajočih se držav v Aziji letos dosegli najvišjo raven v zadnjih skoraj treh letih, kar se je pokazalo tudi na rasti tečajev delnic. Vlagatelji, ki so letos investirali v vzajemce delniških trgov v razvoju, so od začetka leta v povprečju pridobili 7,05 %. Najnižjo rast, če spregledamo denarne sklade (–0,97 odstotka), so imeli le še obvezniški vzajemci razvitih trgov (–0,16 odstotka), ki so tudi zadnji s povprečno negativno donosnostjo v tem letu.

Ob bolj podrobnem pregledu vidimo, da so se med delniškimi skladi med največjimi poraženci znašli vzajemci, ki večji del sredstev vlagateljev investirajo v lastniške vrednostne papirje držav vzhodne Evrope, predvsem Rusije. Na teh trgih sicer analitiki vzajemcev še vedno vidimo veliko potenciala in bi lahko vlagatelji zadnji padec izkoristili za povečanje deleža ter poceni nakupe.

Pixabay

Disclaimer: Prispevek je zgolj informativen in ne pomeni finančnega, naložbenega, davčnega, pravnega ali druge vrste strokovnega svetovanja oziroma priporočila, ponudbe ali povabila k ponudbi za nakup ali prodajo enot finančnih instrumentov, prav tako pa tudi ne pomeni ustrezne podlage za dokončno odločitev o naložbi. Pretekla donosnost naložbe ni kazalnik njene donosnosti v prihodnosti. Zgornje podatke o povprečni donosnosti je izračunala družba VZAJEMCI SKUPINA, d. o. o., na podlagi aritmetične sredine donosnosti vseh skladov skupine na izbrani dan.

Pixabay