Mladi, ujeti v past

Mladim je danes težko. Težko dobijo službo, še teže zanesljivo, izobrazbi primerno. Zato se jim možnosti, da bi se bivanjsko osamosvojili, odmikajo. Večina jih obtiči pri starših – če so le dovolj blizu izobraževalnih središč oziroma krajev, kjer obstajajo kakršne koli možnosti za zaposlitev. Sicer se odselijo v mesta, kjer si poiščejo najemniške sobe, garsonjere, izkoristijo sorodstvene vezi, sobivajo s prijatelji … z danes na jutri, prepuščeni pastem črnega najemnega trga, s skromnim in nerednim zaslužkom, ki v kali zatira sanje o lastnem domu in družini. Ko ne gre več, se marsikdo spet vrne domov.

Ker je tako, kot je, ne presenečajo znani podatki: Slovenija je po odstotku mladih med 18. in 29. letom, ki še vedno živijo pri starših, skupaj z Malto v evropskem vrhu. Leta 2011 je bilo takih kar 85 odstotkov, ker se razmere ne izboljšujejo, jih je zdaj kvečjemu še več. Pogled zato usmerimo naprej: česa si želi mlada generacija, kako bi bilo moč izboljšati stanje, kaj bi morale narediti institucije.

Trenutne ali dolgoročne rešitve so lahko različne, saj tudi skupina, ki jo izpostavljamo, ni enovita. Ključno merilo je, da prvič dolgoročno rešujejo svoj stanovanjski problem, drugo pa starost otrok.

Celoten najemni sektor v remont!

Zdi se, da je za mladega človeka ali družino prva stopnica najemno stanovanje, zato, da ga ne zaduši breme odplačevanja kreditov, dokler niti ne ve, kje bo živel in delal, dokler nima redne službe ali ima začetniško plačo. A mladi razmišljajo nekoliko drugače. Tanja Baumkirher, Mladinski svet Slovenije (MSS): »Večkrat poslušamo, da je treba spremeniti mentaliteto češ, saj ni treba, da smo vsi lastniki, najem je popolnoma sprejemljiv. A naš odgovor je: NE, spremeniti je treba razmere. Dokler je za mlade edina dosegljiva možnost kaotičen tržni najem, si bodo seveda želeli lastno stanovanje, kjer jim nihče ne bo kratil pravic in zaračunaval previsoke najemnine.« Mladi so zdaj prisiljeni v tržni najem, ker neprofitnih stanovanj zelo primanjkuje. Nedavna anketa o položaju najemnikov v tržnih najemnih stanovanjih je pokazala, da se kar 95 odstotkov vprašanih spopada s kršitvami njihovih pravic in nezakonitimi ravnanji najemodajalcev, številni najemniki živijo celo brez najemne pogodbe. Tako ne gre več, tudi najemna razmerja potrebujejo temeljit sistemski remont.

Česa si še želijo mladi poleg več javnih najemnih stanovanj?

Ohranitev neprofitnosti najemnine, zvišanje stanovanjskih subvencij oziroma stanovanjskega dodatka, aktiviranje stanovanj slabe banke za javni najem, podporo stanovanjskim zadrugam pri razvoju najemnega trga, državna poroštva za stanovanjske kredite za iskalce prvega stanovanja, ki so kreditno sposobni, a nimajo službe za nedoločen čas, spodbujanje menjave stanovanj med generacijami, umik kriterija stalnega bivališča ...

Zakaj zadnje?

Lokalni razpisi za najemna stanovanja zahtevajo stalno bivališče v tisti občini. Če so mladi, ki so se priselili v mesto, do takrat živeli v tržnem najemu, tega pogoja ne izpolnjujejo, saj jim lastniki ponavadi ne dovolijo prijaviti stalnega bivališča. To je velik problem tudi za mlade družine z otroki, saj težko dobijo mesto v vrtcu.

Tridesetletnik brez strehe nad glavo z bornim nestalnim prihodkom

S takšnim opisom se lahko marsikdo poistoveti, zato vprašanje kaj lahko stori? Če je optimističen glede prihodnje zaposlitve in je bolj naklonjen lastništvu kot najemu, bo preveril, kaj ponuja stanovanjski trg in ali lahko zapre finančno konstrukcijo. Najprej se ozre po družini, kaj in kako mu pri tem lahko pomaga, s kakšno nepovratno finančno injekcijo, posojilom, poroštvom … Nato pa v banko.

Banke so (le navidez) prijazne

V vseh bankah, kjer smo dobili odgovore, (Abanka, Delavska hranilnica, Unicredit, SKB, Hypo Alpe-Adria-Bank in NKBM), pravijo, da ne vodijo posebne statistike o povpraševanju mladih po stanovanjskih posojilih, na podlagi izkušenj pa večina odgovarja, da se tovrstni krediti nekoliko povečujejo. Nihaj se začuti, ko na trg pride zanimiva lokacija ali cenovno ugodna ponudba. Na naše vprašanje, ali je zaposlitev za določen čas ali status samostojnega podjetnika ovira za najem kredita, odgovarjajo, da ne. Vse banke poudarjajo, da vloge rešujejo individualno in da skupaj s prosilci poiščejo ustrezno rešitev. Če le je stranka kreditno sposobna (če ji od redne plače po odbitku vseh mesečnih obveznosti, vključno z novo anuiteto, ostane minimalna plača, trenutno okoli 604 evrov) in ponudi ustrezno zavarovanje za kredit.

Zaposleni za določen čas dobijo kredit, če pri istem delodajalcu delajo določeno obdobje (več kot eno leto, več kot tri leta), podjetnikom postavijo dodatna merila, ki zagotavljajo varnost za kreditodajalca. Kreditojemalcem nekatere pomagajo tudi tako, da v plačo štejejo vse prilive, tudi nadomestilo za prevoz in hrano, dnevnice. Pri zavarovanju s hipoteko upoštevajo vrednost po Gursu, da ni stroškov cenitve, sprejmejo soplačnike kredita itn. V Abanki so povedali tudi, da sodelujejo z več občinami, ki za namene stanovanjskih kreditov mladim subvencionirajo del obrestne mere.

Državni piloti za mlade

Kljub temu se mladi vse bolj odpirajo tudi za nelastniške možnosti stanovanjske oskrbe, za najem, kooperative ipd. Veliko so pričakovali od letos sprejetega nacionalnega stanovanjskega programa. Predvideva ustanavljanje stanovanjskih skupnosti za mlade, zagotavljanje ugodnih najemnih stanovanj, deljeno lastništvo in najem s poznejšim odkupom. Začenja pilotni projekt za gradnjo in zagotovitev cenovno ugodnih stanovanj:

1. Državni stanovanjski sklad je zagotovil 11 stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje (na Jesenicah, v Kranju, Ljubljani, Borovnici in Mariboru), v naslednjem koraku jih bo funkcionalno opremil. Gre za test, najem bo omejen na 12 mesecev. Poseben projektni svet bo nato na podlagi zbranih informacij pripravil predloge za sistemske rešitve.
2. Projekt bodo stanovanjske skupnosti za mlade, nova oblika sobivanja, namenjena mladim, ki nimajo (več) študentskega statusa. Tudi tu bosta trajanje najema in starost najemnika omejena. Stanovanja bodo priskrbele občine, njihovi stanovanjski skladi, mladinske organizacije, nevladne organizacije, zadruge itn., SSRS pa bi jih sofinanciral.

Ljubljana kot zgled

»Preko ljubljanskega stanovanjskega sklada bodo mladi dobili možnost desetletnega neprofitnega najema,« poudarjajo v MSS. »S ponudbo pomagamo mladim, ki vstopajo na trg dela, pri osamosvojitvi od staršev oziroma prehodu v odraslost, hkrati pa jim z neko relativno trajno obliko nastanitve omogočimo dobro osnovo za obstanek na trgu dela«, razloži direktor JSS MOL Sašo Rink. Mestna občina bo s tem omogočila stimulativne pogoje za delo in življenje v MOL ter preprečevala odliv mladih v tujino. Pravilnik o dodeljevanju namenskih najemnih stanovanj za mlade od 18. do 29. leta bodo sprejeli do konca tega leta, prvi javni razpis pa bo objavljen predvidoma aprila 2017.

Po načrtih bodo mladim ponudili 30 namenskih najemnih stanovanj (10 za samske mlade osebe, 10 za mlade pare in 10 za mlade družine) za neprofitno najemnino. Ta bo odvisna od velikosti in starosti stanovanja, denimo za stanovanje, ovrednoteno s 320 točkami, od 30 do 50 kvadratnih metrov, bi povprečno znašala od 100 do 170 evrov na mesec. Kje v Ljubljani bodo stanovanja, bo odvisno od prostih stanovanjskih kapacitet v času razpisa, vsekakor bodo razpršena po mestu. Pravilnik bo predvidel dohodkovni in premoženjski cenzus. Najem bo za določen čas, največ deset let, najemniki pa bodo iz tega naslova upravičeni do dodatnih točk pri neprofitnih razpisih. Te bodo objavili na dve leti.