Manj delnic za miren spanec

Te opcije osebno gotovo ne bi priporočil. Lovljenje najvišjih in najnižjih vrednosti se skoraj nikoli ne obnese. Navsezadnje morate imeti prav dvakrat: prvič pri izstopu in drugič pri ponovnem vstopu. Boljša opcija bi bila določitev, kako visok padec je za vas še sprejemljiv oziroma kako visok padec ne bo pustil trajnih posledic, in temu primerno prilagoditi portfelj.

Gre za neke vrste stresni test, pri katerem pri posameznemu tipu naložbe (delnica, obveznica, denar) določite, za koliko lahko pade pri pojavu finančne krize ter na podlagi razmerij med posameznimi tipi naložb ugotovite, kako močno lahko zaniha celoten naložbeni portfelj v najslabšem možnem scenariju. Če padec pri hipotetični finančni krizi presega vašo mejo še sprejemljivega nihaja, morate prilagoditi razmerja tako, da morebitni padci ne bodo kratili vašega spanca. To je veliko boljša strategija od paničnega prodajanja vseh naložb.

Poleg padcev morate v zakup vzeti tudi stopnjo donosnosti, na katero morate ciljati za pokrivanje sprotnih izplačil. V nasprotnem lahko marsikateremu vlagatelju, čeprav je privarčeval dovolj sredstev, zmanjka sredstev, saj živimo vedno dlje. Ne smemo pozabiti niti na inflacijo. Osebno pri načrtovanju v zakup vzamem dvoodstotno inflacijo ter življenjsko dobo sto let – raje vidim, da sem nekoliko bolj previden, kot pa da mi pri 90 letih zmanjka denarja.

Če se dotaknemo vaših trenutnih potreb po izplačilih, bi 4,2-odstotna donosnost (25.000/600.000 = 4,17 odstotka) več kot zadoščala za pokrivanje letnih potreb, saj bi se glavnica le malo spreminjala. Pri upoštevanju stopnje inflacije (za referenco vzemimo navzgor zaokrožen cilj ECB) vaši ciljni donosnosti dodajte še dva odstotka, kar pomeni, da bi v tem primeru morali ciljati na donosnost v višini 6,2 odstotka. A to je smotrno predvsem takrat, ko želite glavnico v celoti zapustiti vašim potomcem ter ohraniti njeno kupno moč; in tudi pri 4,2 odstotka bi moralo dedičem ostati še vedno dovolj veliko premoženje.

Osredotočimo se torej na donosnost 4,2 odstotka. Ta bi bila lahko dosegljiva že z minimalno izpostavljenostjo delniškim trgom. V vašem primeru nekje med 20 in 30 odstotki s poudarkom na stabilnih velikih podjetjih z rednim izplačevanjem dividend; tako bi del letnih potreb po izplačilih lahko pokrili že z dividendami. Preostanek sredstev bi lahko razporedili med naložbe s fiksnim donosom in letnimi izplačili, na katere dogajanje na borznih trgih nima vpliva. Tako bi se skoraj v celoti izognili dogajanju na borznih trgih in tudi v primeru pojava finančne krize in nihaja navzdol za 50 odstotkov bi vaš portfelj zanihal le za okoli 15 odstotkov (polovica od 30-odstotne izpostavljenosti delnicam), izguba pa bi se delno pokrila z donosom pri drugih naložbah.

Čeprav se morda na prvi pogled zdi zapleteno, je tovrstna prilagoditev v praksi precej enostavna; v rezultatu pa boste bolj mirno spali. Če še ne sodelujete z neodvisnim finančnim svetovalcem, razmislite o tem, da bi si tega omislili. Ponudbe na trgu je dovolj, da najdete tistega, ki bo za vas najbolj primeren.