Manj davka na knjige, časopise, periodične publikacije, brošure?

Vlada RS je v dokončni obravnavi na seji Odbora za gospodarstvo sprejela mnenje k predlogu novele Zakona o davku na dodano vrednost, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem.

Vlada predlogu ne nasprotuje in meni, da je primeren za nadaljnjo obravnavo.
Nova ureditev naj bi se uveljavila s 1. januarjem 2020.
Predlog novele zakona predvideva, da se za dobave publikacij na fizičnih nosilcih, od katerih se trenutno plačuje 9,5% DDV, ta stopnja zniža na 5%. Gre za dobavo knjig, časopisov, periodičnih publikacij, brošur ipd.

Vlada se strinja, da bo sprememba stopnje davka na dodano vrednost (DDV) v smeri dodatne nižje stopnje v višini 5% za publikacije na fizičnih nosilcih imela javnofinančni učinek (8 milijonov evrov), ki pa bo še obvladljiv, zato nadomestni ukrepi iz tega naslova niso predvideni.

Čeprav vlada predlogu novele zakona ne nasprotuje, pa v svojem mnenju izpostavlja določene zadržke glede predlagane rešitve.

Vlada je zadržana z vidika vodenja primerne davčne politike.

Vlada med drugim meni, da bi bilo vprašanje spodbujanja knjižne produkcije in dvigovanja bralne pismenosti primerneje in bistveno učinkoviteje zasledovati z drugimi, nedavčnimi javnofinančnimi instrumenti. V zvezi s pričakovanji glede znižanja cen publikacij zaradi znižanja stopnje DDV pa vlada opozarja, da je treba upoštevati, da DDV ni primeren instrument za uravnavanje cen blaga oziroma storitev, ki jih gospodarski subjekti ponujajo na trgu. Cene se oblikujejo predvsem na podlagi ponudbe in povpraševanja, kot tudi na podlagi drugih konkurenčnih pogojev. Znižanje DDV za določeno blago oziroma storitev zato posledično ne pomeni nujno tudi njihovega znižanja cen.



Glede javnofinančnega vidika predloga omenjene novele vlada poudarja, da so javnofinančni prihodki iz naslova DDV najizdatnejši vir financiranja državnega proračuna (leta 2018 se je iz tega naslova zbralo 8,2% BDP ali 3,76 milijarde evrov).

Vlada se strinja, da je javnofinančna situacija trenutno ugodna, vendar pa se ob tem ne sme pozabiti na spoštovanje fiskalnega pravila in tega, da se v času gospodarske rasti te dodatno ne spodbuja z nižanjem davčnih obremenitev, ampak da z ohranjanjem splošne ravni obremenitve zagotavljamo ustvarjanje prihrankov, ki bodo v času krize omogočili izvajanje vseh javnih politik brez nepotrebnega krčenja obsega pravic.

Vlada je v mnenju spomnila, da je javni dolg kljub pospešenemu zniževanju obsega zadolženosti še vedno nad 60% BDP.