Mala šola kriptovalute Bitcoin

• Kaj je bitcoin?

Bitcoin je prva digitalna decentralizirana kriptovaluta, ki temelji na tehnologiji blockchain. Še zdaleč pa ni edina, obstaja jih že cela vrsta, a se za zdaj težko kosajo s priljubljenostjo bitcoina.

• Kaj je kriptovaluta?

Kriptovaluta je elektronski denar, ki za varnost uporablja kriptologijo. Ker se v digitalnem svetu stvari brez težav kopirajo, je za elektronski denar nujna rešitev, ki to preprečuje (denar, ki bi ga lahko vsak poljubno kopiral, bi bil seveda neuporaben). Za ta namen se uporablja tehnologija blockchain.

• Kaj je blockchain?

Blockchain ali tehnologija veriženja blokov je poseben sistem izmenjavanja informacij, pri katerem se prek algoritmov beležijo vse nove transakcije tako, da je zgodovina preteklih transakcij ohranjena in se ne more spreminjati. Vsak blok vsebuje nove transakcije, in ko je dokončan, gre v verigo preostalih blokov in postane del stalne, nespremenljive baze. Bloki novih transakcij se dodajajo javnemu dnevniku prek algoritmov, ki vsebujejo podatke o preteklih transakcijah. Poskus spreminjanja pretekle transakcije bi bil takoj opazen, saj se od tam naprej novi bloki ne bi več ujemali. To pomeni, da je v verigi zapis vseh preteklih transakcij, ki za vedno ostajajo zapisane in preverljive.

Pixabay

• Kaj pomeni, da je bitcoin decentralizirana valuta?

Pri običajnih nacionalnih valutah smo vajeni, da nad njimi bdi centralna banka (in s svojim ravnanjem nanje tudi vpliva). Pri bitcoinu tega centralnega nadzornika ni – podatki o transakcijah se s tehnologijo blockchain širijo po celotni mreži in pri vseh sodelujočih se preverja ujemanje blokov. Nadzor je torej razpršen in ne omogoča, da bi en sam subjekt vplival na zapise v blokih.

• Od kod so potem prišli bitcoini?

Leta 2008 je Satoši Nakamoto (kar je psevdonim) objavil tako imenovano belo knjigo, v kateri je opisal sistem delovanja tehnologije blockchain in digitalne kriptovalute bitcoin. V začetku naslednjega leta je zadevo zares izvedel in bitcoin je bil rojen. A Satoši Nakamoto ni tisti, ki izdaja vedno nove bitcoine; sistem je zasnovan tako, da nove bitcoine ustvarjajo uporabniki tako, da s svojimi računalniki rešujejo zamudne računske operacije. Ta postopek imenujemo rudarjenje in rudar, ki prvi najde rešitev, je nagrajen z določenim številom bitcoinov, in to je način, kako bitcoini nastajajo. Ta postopek je neločljivo povezan s potrjevanjem novih blokov v verigi, saj rudarji te računske operacije izvajajo na vseh novih transakcijah, ki prek omrežja pridejo do njih. Ko nalogo rešijo, vsi drugi udeleženci v omrežju rešitev potrdijo (to si lahko predstavljamo kot uganko, ki je sicer težko rešljiva, a rešitev je zlahka in hitro preverljiva) in s tem nastane nov blok, vse transakcije v njem pa so potrjene in trajno zapisane v verigo blokov.

• Bodo torej vedno nastajali novi bitcoini in jih bo v obtoku vedno več?

Ne, sistem je zasnovan tako, da je njihovo končno število omejeno. Narudarjenih bo 21 milijonov bitcoinov, a jih bo v obtoku manj, saj so lahko tudi uničeni oziroma izgubljeni. Nagrada rudarjem se skozi čas zmanjšuje (prepolovi se vsakih 210.000 blokov), kar pomeni, da novi bitcoini v sistem prihajajo vedno počasneje.

Pixabay

• Naj se torej lotim rudarjenja s svojim domačim računalnikom?

Če osnovne informacije o bitcoinih pridobivate s tem člankom, je najverjetnejši odgovor – ne, ne lotite se rudarjenja. Če je bilo sprva donosno v rudarjenje vpreči svoj domači računalnik, pa že dolgo ni več tako – poraba elektrike vašega računalnika bi vas stala precej več, kot pa bi z njim narudarili. Za rudarjenje se zdaj uporabljajo posebej za to namenjeni, precej dragi sistemi.

• Kje jih lahko potem kupim?

Na spletu obstajajo posebne menjalnice oz. borze, kjer lahko trgujete s kriptovalutami. Bitcoine lahko med drugim kupite (in tudi prodate) na eni od takih borz bitstamp.net, ki je plod slovenskega znanja. Sicer pa nakupe bitcoinov lahko opravite tudi na večini Petrolovih bencinskih servisov, pred kratkim pa je to možnost na izbranih klasičnih bankomatih ponudila tudi Hranilnica Lon.

• Koliko je vreden en bitcoin?

V času pisanja članka je bil 1 bitcoin vreden 3500 evrov, a njihova cena močno niha.

• Potem potrebujem vsaj 3500 evrov, če želim kupiti bitcoine?

Ne, tako kot je evro razdeljen na cente, je tudi bitcoin razdeljen na manjše enote, imenovane satoši, in sicer sto milijonov satošijev sestavlja en bitcoin. Kupite lahko torej tudi manjši delež kot cel bitcoin.

• Lahko z bitcoini plačujem povsod?

Ne, nikakor. Z bitcoini lahko plačujete le tam, kjer so jih pripravljeni sprejeti. Število trgovcev, ki jih sprejemajo, se sicer veča, a če o valuti, ki je stara že več kot osem let, v medije pride novica, da je nekdo z njo kupil avto ali hišo, si lahko predstavljajte, da njena največja uporabnost ni v tem, da bo nadomestila vaše evre za vsakdanje nakupe.

• Zakaj pa so potem sploh uporabni?

Poleg tega, da lahko z njimi kaj kupite, se uporabljajo tudi za pošiljanje drugim osebam – prenos bitcoinov uporabniku na drug konec sveta je hiter in (skoraj) brezplačen pa tudi anonimen. Visokim provizijam, ki jih plačate za nakazila v tujino, se z bitcoini izognete, prav tako pa tudi bančnemu nadzoru, zaradi česar so bitcoin začeli uporabljati tudi mnogi s kriminalnimi nameni. Bolj kot tovrstna uporaba pa mnoge zanima bitcoin kot naložba, saj je njegova vrednost kljub velikim nihanjem v preteklosti bliskovito rasla. A pri bitcoinu je morda še težje kot pri drugih naložbah oceniti, kdaj je še pravi čas, da skočite na vlak in si privozite nekaj dobička. Jamstev, da boste s to naložbo zaslužili, seveda ni.

• So moji bitcoini potem varni, ali jih lahko kdo ukrade ali ponaredi?

Ponarejanje bitcoinov ni možno, kraja (in izguba) pa seveda je. Hekerski napadi za kraje kriptovalut niso redkost. Ker je bitcoin v osnovi anonimen, nikjer ne piše, da ste prav vi lastnik toliko in toliko bitcoinov. Nikamor ne morete priti le s svojim osebnim dokumentom in reči, naj vam izplačajo bitcoine, ki so zabeleženi na vaše ime. Kriptografija, s katero so varovani, generira vaše zasebne ključe, s katerimi dokazujete, da so bitcoini vaši. A če jih imate shranjene le na domačem disku, ki vam neha delovati, se lahko od njih kar poslovite (lahko pa imate seveda tudi varnostno kopijo svoje denarnice). Zato je smiselno, da jih hranite na kakšnem varnejšem kraju. Na primer v oblaku. Kar pa poveča tveganje, da tja vdre kdo drug in vam bitcoine preprosto ukrade. Za takšne primere je smiselno imeti čim bolj varno denarnico – na trgu je veliko ponudnikov, ki za različno ceno ponujajo različno varne denarnice. Mnogi za večje količine priporočajo tudi tako imenovano hladno hrambo – torej hrambo v denarnici, ki je nameščena na računalniku brez omrežne povezave. V tem primeru je seveda še bolj nujna varnostna kopija.

Pixabay

• Mi je anonimnost povsem zagotovljena?

V transakcijah niste identificirani z ničimer drugim kot z oznako svoje »denarnice«. Izmenjava bitcoinov med uporabniki vas tako ne bo oropala anonimnosti. Se pa lahko ob nakupu nečesa z bitcoini razkrije vaša identiteta, in ker je potem oznaka vaše denarnice povezana z vašo identiteto, je torej razkrita tudi vaša identiteta za pretekle transakcije. Če vam je anonimnost pomembna, lahko za vsako transakcijo ustvarite novo »denarnico«, kar pomeni, da razkritje vaše identitete pri eni transakciji ne bo vplivalo na razkritje pri drugih transakcijah. Tu obstaja še poseben primer pri osebah, ki uporabljajo več denarnic; plačilo se lahko izvede na več vaših denarnic, a če nato vi izvedete plačilo, ki za eno transakcijo bitcoine vzame iz različnih denarnic, je v sistemu zabeleženo, da so denarnice povezane. Transakcija, ki bi povezala vašo identiteto z eno denarnico, bi jo torej hkrati povezala tudi s transakcijami vseh drugih denarnic, udeleženih v omenjenem plačilu.

• Bitcoin je vsak dan prisoten v medijih, ali to pomeni, da z nakupom bitnih kovancev ne morem zgrešiti?

To nikakor ni res. Prav nobenega zagotovila ni, da cena ne bo strmoglavila, pa tudi pravno so mnoge stvari še nepojasnjene in zlorabe v svetu kriptovalut niso redke. Pravzaprav so nekateri stanje opisali kot divji zahod brez šerifa. Dokler njihova vrednost tako hitro raste, se o tem sicer govori manj kot o velikih zaslužkih, a ko se bo začela bolj konkretna pot navzdol, bo gotovo tudi o tem prelitega več črnila. V vsakem trenutku je mogoč tudi poseg regulatorjev, ki bi bistveno vplival na svet kriptovalut.