Letos zelo dobro delata Indija in Mehika

Leto 2017 se je za vlagatelje v sklade in delnice držav v razvoju začelo sanjsko. Približno desetodstotna pozitivna sprememba od začetka leta je le še povečala zanimanje vlagateljev za investiranje. Pa je po taki rasti to še primerno? Jasno je že, da take naložbe pomenijo višje tveganje in tudi stanje v svetu dovolj jasno pove, da bo nihanje tečajev še naprej veliko. Smo v obdobju velikih sprememb na političnem parketu. Hkrati so v vseh delih sveta navzoče geopolitične napetosti; centralne banke zaostrujejo denarno politiko, tečaji delnic pa so na najvišjih ravneh v zadnjih letih. O evforiji na eni in tesnobi na drugi strani v nadaljevanju govori Peter Jenčič, vodja delniških naložb v družbi Alta skladi.

Trgi v razvoju so letos nekoliko presenetili vlagatelje in imeli krepko rast, ki je za okoli pet odstotkov presegla rast na razvitih trgih. Kljub višji nihajnosti se zdi, da je bilo leto 2016 leto preobrata za države v razvoju. Je po vašem mnenju zdaj primeren trenutek za udeležbo na trgih v razvoju? S kakšnim deležem portfelja bi povprečnemu vlagatelju priporočili, da se izpostavi na teh trgih?

Razmere na hitrorastočih trgih so se na krilih sinhronega globalnega okrevanja precej izboljšale. Prvič po koncu tako imenovane velike finančne krize smo namreč priča pozitivnim makroekonomskim trendom po vsem svetu. V ZDA, Evropi in tudi na hitrorastočih trgih zaznavajo izboljšan sentiment potrošnikov in investitorjev. Vzroki za stabilizacijo razmer na hitrorastočih trgih so dvojni – globalni in lokalni. Med globalnimi lahko izpostavimo začetek normalizacije denarne politike v ZDA (zviševanje obrestnih mer), ki pa, kar je še posebno pomembno, ni privedla do močnejšega dolarja. Če bi se dolar okrepil, bi to pomenilo zmanjšanje globalne likvidnosti, dražje tuje financiranje za hitrorastoče države. Za Kitajsko ter nekatere druge države pa bi močnejši dolar pomenil povod za depreciacijo lastne valute, saj bi v nasprotnem primeru uvažali restriktivnejšo denarno politiko. Zviševanje obrestnih mer v ZDA hkrati pomeni simbolni zaključek izrednih ukrepov, ki so jih uvedle države in centralne banke za spodbujanje gospodarske aktivnost po tako imenovani veliki finančni in gospodarski krizi.

Zviševanje obrestnih mer v ZDA pomeni simbolični zaključek izrednih ukrepov po tako imenovani veliki finančni in gospodarski krizi.

Za hitrorastoče države so zelo pomemben dejavnik cene surovin in energentov. Leta 2016 smo bili priča silovitemu odboju cen surovin in energentov, kar je prek mehanizma večje vrednosti obsega mednarodne trgovine pozitivno vplivalo na javne finance s surovinami bogatih držav in tudi tistih, ki surovine uvažajo. Lokalni vzroki se od države do države razlikujejo, v zadnjem času pa sta najpomembnejša stabilizacija političnega okolja ter začetek reformnih procesov. A kot vedno radi ponavljamo, hitrorastoče države so zelo raznovrstna skupina držav, tveganj je veliko, kakovost informacij slabša, učinkovitost trgov pa prav tako šibkejša.

Pexels

Kateri so tisti ključni dejavniki, na podlagi katerih se odločate za nakup nekega vrednostnega papirja znotraj vseh v državah v razvoju?

Pri upravljanju vzajemnega sklada Alta Global Emerging investiramo sredstva vlagateljev v delnice podjetij iz Azije, Latinske Amerike, Jugovzhodne in Vzhodne Evrope ter delno tudi iz Afrike. Primerljiv indeks je indeks MSCI Emerging Markets, ki nam pomeni vodilo in izhodišče pri sprejemanju naložbenih odločitev. Naložbene odločitve se torej sprejemajo relativno – glede na primerljiv indeks. Če ocenjujemo na podlagi analize makroekonomskega, političnega in finančnega okolja, da določena regija izkazuje relativno privlačnost, identificiramo panoge, ki imajo v določenem trenutku najboljše obete. V naslednjem koraku naredimo analizo panoge – razmere, konkurenco, ključna podjetja, morebitne regulatorne posebnosti, glavna tveganja panoge in podjetja. Pozornost namenjamo tudi identifikaciji tako imenovanih svarilnih znakov, ki bi lahko pokazali, da podjetje pri svojem poslovanju ali poročanju ni popolnoma iskreno. Marca je, na primer, znan prodajalec na kratko (ang. »short seller«) Muddy Waters razkril nepravilnosti pri eni največjih mlekarn na Kitajskem, Huishan Dairy. Delnica je v enem dnevu izgubila 85 odstotkov vrednosti, od padca pa je trgovanje s to delnico zadržano. Verjetno ni treba razlagati, da so taki padci vrednosti premoženja za naše vlagatelje nesprejemljivi, zato se veliko pozornosti namenjamo preprečevanju takih neljubih dogodkov. V primeru našega sklada smo investirali v mlekarno China Mengniu Dairy, ki je letos imela 7,7-odstotno rast, v enem letu pa 32-odstotno rast.

Kaj je trenutno na trgih v razvoju »vroča roba« in katerim sektorjem ali državam se vlagatelji najbolj izogibajo?

Letos zelo dobro dela Indija, kar je posledica demonetizacije, s katero je premier Modi konec lanskega leta napadel sivo in črno ekonomijo.

Leto 2017 se je za vlagatelje v sklade in delnice držav v razvoju začelo sanjsko.

Posledica demonetizacije je povečanje sredstev v finančnem sistemu (v zavarovalnicah, vzajemnih skladih in bankah), ki s kupovanjem domačnih vrednostnih papirjev skrbi za nizko volatilnost naložb in več kot desetodstotni donos od začetka leta. Pomembna je tudi Mehika, kjer je trg Trumpove napovedi glede odprtja pogajanj o Nafta in zajezitve imigracij že prebavil. Letos med večjimi trgi najslabše dela ruski trg, kar je posledica korekcije cene nafte. Turčija še naprej deluje krhko, predvsem zaradi negotove politične slike (referendum o predsedniškem sistemu), nizkih deviznih rezerv, visokega dolga v tujih valutah in predvsem šibke domače valute. Investitorji se Turčije večinoma izogibajo, saj so to klasični znaki valutne krize. Kljub temu je trg letos zabeležil lep odboj, delno tudi na krilih krepitve turške lire.

Katera tveganja trenutno vidite na trgih v razvoju in kako ta vplivajo na vaše naložbene odločitve? In kako vidite vpliv spreminjajoče se politične slike v razvitih državah na kapitalske trge razvijajočih se držav? Lahko izpostavite prednosti in slabosti?

Tveganja na ravni celotnega naložbenega razreda so seveda nadaljevanje ZDA po (do zdaj verbalni) poti omejevanja prostega toka ljudi in kapitala. Pesek v kolesje mednarodne trgovine bi po mojem mnenju povzročil velike pretrese na trgih v razvoju in znižal potencialno rast BDP teh držav. Opažamo tudi zametke novega globalnega oboroževalnega cikla in nekateri indici v zadnjem času kažejo, da so varnostno-politične razmere ponekod zelo krhke. Na ta trend odgovarjamo z nakupom nekaterih korejskih delnic, ki proizvajajo izdelke za obrambo. Že prej sem omenil Turčijo. Menimo, da bi potrditev predsedniškega sistema v Turčiji pomenila zmanjšanje političnega tveganja, saj bi bile, če bi referendum padel, alternativa predčasne volitve.

Pexels

Velika neznanka je trenutno tudi nadaljnje gibanje ameriškega dolarja. Katere investicije bi na račun močnega dolarja največ pridobile in katere bi bile najbolj prizadete?

Hitrorastoči trgi navadno delajo dobro, ko so valutna razmerja stabilna z rahlo tendenco izgubljanja vrednosti dolarja. Precej močnejši dolar bi povečal nujnost Kitajske, da depreciira renminbi, kar bi z odlivom kapitala spet povečalo pritisk na račun kapitala in zmanjšalo devizne rezerve.

Ker je ameriška centralna banka (Fed) začela normalizacijo denarne politike, vas skrbi, kaj bo storila v prihodnje?

Trg je po mojem mnenju presenetljivo lahkotno prebavil premik prvega zvišanja obrestne mere leta 2017 s sredine leta na marec (že za nami).

Hitrorastoče države so raznovrstna skupina držav, tveganj je veliko, kakovost informacij slabša, učinkovitost trgov pa prav tako šibkejša.

V zadnjem času opažamo, da tudi javne nastope članov Feda, ki omenjajo hitrejše zviševanje obrestnih mer trg, ne dojema več negativno. Ocenjujem, da trenutno večje tveganje iz ZDA izhaja iz izvajanja fiskalne politike. Prvič, politična matematika je Donalda Trumpa stala zamenjave reforme Obamacare. Drugič, tudi napovedi reforme davčne politike so trenutno bolj osnutki, torej obstaja tveganje za implementacijo. Tretjič, razlika v časovni implementaciji posameznih ukrepov, od katerih bodo nekateri vplivali na povečanje proračunskih izdatkov, drugi pa naj bi povečali proračunske prejemke, utegne vplivati na (začasno) povečanje proračunskega primanjkljaja, kar lahko ustvari dvom o smiselnosti in predvsem učinkovitosti gospodarskih reform.

Kakšen vpliv bo imel brexit na trge v razvoju?

Težko ocenim kakršenkoli učinek. Trg temu vprašanju trenutno ne namenja velike pozornosti. Utemeljeno bi bila skrb večja, če bi brexit pomenil začetek razpada EU, za kar pa potrebujemo še dodatno potrditev. Tržni udeleženci imajo na splošno zelo veliko težav pri izračunanju vpliva procesov, ki so nekoliko bolj dolgoročni, učinki procesa pa so težko ali nejasno merljivi.

Kot navajajo nekateri mediji ter analitiki, bi evropska bančna kriza letos lahko prišla v ospredje; druga največja nevarnost pa so volitve v Franciji. Kakšen vpliv bi negativen razplet v EU imel na delnice podjetij na razvitih trgih in ali bi se države v razvoju lahko izognile negativnim učinkom tovrstnega pretresa?

Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi večji globalni politično-gospodarski pretres obšel trge v razvoju. Učinek bi bil seveda manjši pri državah, ki so manj vpete v mednarodne trgovinsko-finančne tokove, vendar bi povečanje globalne nenaklonjenosti tveganju (ang. »risk-off«) povzročilo težave po vsem svetu. Kljub vsemu pa so predvsem za sentiment investitorjev do hitrorastočih trgov relevantnejše razmere v ZDA. Posledice morebitne evropske bančne krize bi bile verjetno zelo omejene in bolj kot ne nepomembne za delnice na hitrorastočih trgih.