Leto rekordov za sklade zasebnega kapitala

Zasebni kapital velja za filozofijo, brez katere bi bila zgodovina prikrajšana za številne znane iznajditelje in odkritelje. Amerika bi bila najbrž odkrita veliko pozneje, če ne bi že pred tem obstajal koncept zasebnega kapitala. Krištof Kolumb namreč brez finančne podpore ne bi odšel na pot, da bi odkril »Indijo«. Leta 1492 je za svojo zamisel poti v Indijo proti zahodu pridobil finančno podporo španskega dvora. Kraljica Izabela in kralj Ferdinand pa pri tem nista bila popolnoma nesebična, saj naj bi Kolumb razširil območje vladavine španskega dvora in odprl nove trge za Španijo, zato sta ga podprla s potrebnimi sredstvi, da bi tudi dvor imel koristi od njegovega odkritja.

Od Kolumba do danes se je v svetu vse spremenilo. Tako se je spremenil tudi koncept delovanja zasebnega kapitala, ki je zdaj bolj organiziran in povezan. Trg se je najhitreje vzpel šele pred kratkim, v letih po krizi.

Vse kaže, da bo tudi leto 2017 rekordno za ta segment alternativnih naložb. Vendar morajo biti tako vlagatelji kot tudi upravitelji vse previdnejši pri vstopu na trg. O pričakovanih donosnostih ne bom pisal, saj je to kratkoročno nehvaležno delo, hkrati pa se rezultati razlikujejo od sklada do sklada, se bom pa dotaknil drugih trendov, ki kažejo na vse hitrejši razvoj trga. Spodnji podatki tako temeljijo na trendih in raziskavah neodvisnih hiš.

1. Rekordna višina sredstev v upravljanju

Leto 2016 je bilo še eno izvrstno leto za hitrorastoči trg skladov zasebnega kapitala. Višina zbranih sredstev ali zavez je dosegla rekordnih 681 milijard ameriških dolarjev, kar je za kar devet odstotkov več, kot je bilo v rekordnem letu 2015. Glede na vse objavljene raziskave ter pogovore z vlagatelji, bo leto 2017 rekordno glede na višino kapitala, ki ga bodo vlagatelji preusmerili v ta segment naložb. Volatilnost trgov, denarna politika centralnih bank ter stabilnejše gibanje v preteklosti so zasebne naložbe naredili privlačnejše v očeh vlagateljev. Po raziskavi podjetja Palico, kar 70 odstotkov sedanjih vlagateljev namerava letos povečati delež sredstev v skladih zasebnega kapitala. S takim tempom naj bi se skupna višina sredstev v upravljanju takih skladov povečala s 4300 milijard dolarjev na 15.000 milijard v prihodnjih desetih letih.

2. Rekordi tudi na sekundarnem trgu

V preteklosti je za sklade zasebnega kapitala veljalo, da gre za nelikvidno naložbo, dostopno institucionalnim vlagateljem, ki so na »nagrado« na račun svoje investicije morali čakati tudi več kot deset let. To pa se je v letih po krizi spremenilo. Zaradi zadnje finančne krize in volatilnosti na trgih so se vlagatelji začeli usmerjati tudi med druge naložbene razrede z željo po večji razpršitvi investiranih sredstev. Vendar so ti vlagatelji še vedno želeli likvidnost. Potreba je vplivala na razvoj sekundarnega trga, kjer vlagatelji lahko prodajo in kupijo deleže v skladih zasebnega kapitala. Tako je dolgoročno držanje naložbe za mnoge postalo sekundarno.

Leta 2015 je skupna vrednost poslov na sekundarnem trgu dosegla 40 milijard dolarjev in je bilo leto 2015 najboljše v zgodovini za sekundarni trg za sklade zasebnega kapitala. Leto 2016 je z 39 milijardami posla sicer zaostalo za rekordom, a je postavilo dobre temelje za dosego novega rekorda leta 2017.

3.Rekordna višina sredstev, investiranih mimo upraviteljev

V Sloveniji je pojem investiranja prek skladov zasebnega kapitala večinoma neznanka nepoučenim vlagateljem, v tujini pa v take sklade že več kot 30 let vlagajo ameriški, kanadski, angleški in nemški pokojninski skladi. Največji vlagatelji v te sklade so javne pokojninske družbe, saj imajo v lasti okoli 30 odstotkov vseh sredstev, ki jih upravljajo skladi zasebnega kapitala. Družinske pisarne pa po drugi strani prispevajo le okoli pet odstotkov vseh sredstev, medtem ko ima povprečna družina v teh skladih investiranih 27 odstotkov vseh sredstev.

V zadnjem letu je bilo mogoče opaziti zanimiv trend. Večji vlagatelji se vse pogosteje odločajo za investiranje mimo teh skladov in se tako izognejo dodatnim stroškom, povezanim z upravljanjem. Ali gre za nakup poslovnih nepremičnin, ali podjetja, ali investiranja v visoko tvegane projekte, vlagatelji so s svojim početjem več kot očitno zadovoljni. Zadnja raziskava Palico je pokazala, da kar 91 odstotkov takih vlagateljev poroča, da s posnemanjem investicij dosegajo ali presegajo donosnosti skladov zasebnega kapitala, ki so že tako zavidljive.

Roman Šipić

Zakaj bi morali (in ne bi smeli) investirati v alternativne naložbe

In zakaj so alternative tako pomembne, da so vredne omembe? Alternative lahko precej pripomorejo k stabilnosti portfelja, ko vrednost delnic in obveznic pade. Takrat se cena surovin in nepremičnin, ki spadajo v ta segment naložb, zviša. Izraz alternativna naložba se uporablja za vse naložbe, ki niso delnice, obveznice ali denar. To so, na primer, surovine, hedge skladi, skladi zasebnega kapitala, zbirateljski predmeti in nepremičnine. Pogosto gre za kompleksnejše dobrine, ki jih težje ovrednotimo in težje zamenjamo za denar. Tehnično gledano je tudi vaša zbirka starih kovancev ali oldtimer, ki ga imate v garaži, alternativna naložba. Vseeno, da bi pravilno investirali v alternativo, je smiselno poznati osnove in delovanje.

Tudi teorija, da morate več investirati v delnice in manj v obveznice, ko ste mladi, in to razmerje sčasoma prilagajati v prid obveznicam, se je v zadnjih letih v razvitem svetu, na račun alternativ, spremenila. Vlagatelji s starostjo zmanjšujejo delež delnic v portfelju in povečujejo delež obveznic v kombinaciji z alternativnimi naložbami.

Namen alternativ torej ni zamenjava vašega celotnega portfelja. Namen je tega zavarovati in razpršiti. Skoraj vsak vlagatelj z dovolj visokim portfeljem bi moral del tega nameniti alternativam. Vendar je utemeljeno opozorilo: namenjene so razpršitvi, ne zamenjavi vašega portfelja.