Leto napačnih napovedi

Na začetku leta 2016 je na trge najbolj vplivalo dogajanje v zvezi s Kitajsko ter dogajanje na naftnem trgu. Vse svetovne borze so leto začele z velikimi padci. In kaj je bil vzrok za te padce?

Ravnanje kitajske vlade, ki je spet devalvirala vrednost nacionalne valute, kar je ukrep, ki ga navadno uporabljajo države tretjega sveta. Tako je vlada poskušala umetno spodbuditi izvoz ter omejiti tok kapitala iz države, vendar je vse to negativno vplivalo na vlagatelje. Padec je bil posledica devalviranja valute ter pričakovanj, da bo vlada podobne ukrepe uporabila tudi v prihodnje.

Vse to je le še okrepilo nihajnost na naftnem trgu. Cena črnega zlata se je na začetku leta spustila celo pod 30 dolarjev za sod, kar je približno 70 odstotkov manj od najvišje vrednosti, ki jo je ta dosegla leta 2015. Če smo če na začetku leta spremljali napovedi, da se bo cena spustila pod deset dolarjev za sod, lahko zdaj vidimo, da so se cene ustalile okoli 55 dolarjev za sod, medtem ko se potencial za rast ohranja tudi letos. Naučili pa smo se, da nihče ni strokovnjak za nafto, niti največja imena v industriji, saj prav nihče v letu 2015 ni predvidel cene pod 50 dolarjev.

Pexels

Po začetnem šoku smo na trgih le dočakali zatišje in obdobje rasti, ki je po nekaj mesecih prekinilo dogajanje v zvezi z britanskim referendumom o usodi države v EU. In po referendumu se je Evropa, v petek, 24. junija, zbudila v novem svetu, o katerem si mnogi niso mislili, da ga bodo kdaj videli. Prebivalci Velike Britanije so izglasovali izstop iz EU in vlagatelji na kapitalskih trgih so to sprejeli nekako tako, kot da je Velika Britanija nenadoma izstopila iz EU.

Na izid referenduma so vlagatelji, ko so ocenili stanje, hitro pozabili. Še več, tega so izkoristili za špekulacije, da bodo pomembnejše svetovne centralne banke to izkoristile za dodatno spodbujanje svetovnega gospodarstva. In kot lahko zdaj vidimo, se niso motili. Pomembnejši svetovni indeksi so se hitro približali novim rekordom in te do konca leta tudi presegli.

Kot da razburljivega dogajanja še ni bilo dovolj, so za piko na i poskrbele ameriške volitve. Čeprav so neodvisni mediji ter raziskovalne hiše še tri tedne pred volitvami trdili, da zmaga Hillary Clinton na ameriških volitvah ni negotova, se je to v zadnjih tednih pred volitvami spremenilo. Še na dan volitev je bila v tečaje delnic všteta zmaga Clintonove, kar lahko pojasni padec pomembnejših borz za več kot pet odstotkov v prvih urah trgovanja, saj so tudi analitiki napovedovali znižanje tečajev za vsaj deset odstotkov v primeru zmage Donalda Trumpa. Na presenečenje mnogih so delniški indeksi, kljub začetnemu padcu, dan končali visoko nad izhodiščem.

Do konca leta nismo videli nobenih drugih presenečenj. V Federal Reserve so po pričakovanjih zvišali ključno obrestno mero ter napovedali odločno zaostritev monetarne politike leta 2017, tečaj dolar – evro pa je posledično padel na okoli 1,05.

Po referendumu se je Evropa, v petek 24. junija, zbudila v novem svetu, o katerem si mnogi niso mislili, da ga bodo kdaj videli.

Leto 2016 je bilo uspešno za vlagatelje v vzajemne sklade, saj je bil povprečni donos vzajemnih skladov v Sloveniji 7,96 odstotka. Med geografsko omejenimi so bili najdonosnejši delniški vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo na trge vzhodne Evrope, med panožno omejenimi pa tako imenovani zlati vzajemci, ki sredstva vlagateljev investirajo v podjetja, katerih osnovna dejavnost oziroma ena najpomembnejših je proizvodnja ali predelava žlahtnih kovin (platina, srebro, zlato idr.) oziroma poslovanje (nakup, prodaja, posredovanje) z žlahtnimi kovinami. Prav ti skladi so imeli leta 2015 največje padce. Med sektorji v lanskem letu negativno izstopa le farmacija.

Svetovni skladi

Med globalnimi vzajemci so leta 2015 izstopali predvsem tisti, ki so večji del sredstev namenili ameriškim delnicam. Ameriško gospodarstvo je namreč nadaljevalo odločno okrevanje, ki je zelo izboljšalo razmere tudi na trgu dela. Odsotnost inflacijskih znakov je ameriški centralni banki omogočila podaljšanje pričakovanega obdobja zelo nizkih obrestnih mer. Veliko je k rezultatu pripomogla tudi rast ameriškega dolarja.

Delniški skladi

Naučili smo se, da nihče ni strokovnjak za nafto, niti največja imena v industriji.

Zmagovalci – Med zmagovalci leta so gotovo skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v ruske delnice ter delnice rudarjev. Rast cen nafte, podcenjenost trga in boljša politična slika so pripomogle k močni rasti ruskih delnic in ruskega rublja. Tudi pričakovanja za leto 2017 so pozitivna. Odboj so po petih negativnih letih končno doživeli tudi tako imenovani zlati skladi, donosnost katerih je leta 2016 znašala od 40 do 60 odstotkov.

Poraženci – Med največjimi poraženci leta pa so gotovo farmacevti. Skladi, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij iz zdravstva, so beležili od pet- do devetodstotne padce.

Obvezniški skladi

Na obvezniškem trgu v preteklem letu ni bilo veliko presenečenj. Čeprav je bilo tudi v tem sektorju več volatilnosti, večjim pretresom pa nismo bili priča. Povprečno so vlagatelji v obvezniških skladih lani ustvarili 3,64-odstotno donosnost. Izstopale so le obveznice držav v razvoju. Moramo opozoriti, da nadpovprečnih donosnosti v obvezniškem sektorju letos ne pričakujemo. Zaradi monetarne politike centralnih bank bi se celo lahko zgodilo, da bo donosnost obveznic negativna.

Sektorsko omejeni skladi

Za podjetji iz sektorjev surovine, energetika, preskrba, javne dobrine ter industrija je zelo uspešno leto. Vlagatelji, ki so svoja sredstva investirali v podjetja iz teh sektorjev, so leta 2016 povprečno pridobili več kot 20 odstotkov. Analitiki menijo, da imajo sektorji še vedno nekaj možnosti za rast. Kot dobro izbiro za leto 2017 analitiki izpostavljajo tudi finančni sektor. Višje obrestne mere in zahtevane donosnosti obveznic so dobra novica za banke. Monetarna politika centralnih bank (v ZDA) ustvarja privlačnejše okolje za finančno industrijo. V kombinaciji z rastjo kreditne aktivnosti in trenutno podcenjenostjo sektorja, bi ta vlagateljem lahko prinesel nadpovprečne donosnosti.