»Leta 2007 sem vložil v sklade, potem pa je šlo vse navzdol …«

To je izjava, ki jo zelo pogosto slišimo od vlagateljev. Gotovo velja, da je šlo po letu 2007 vse navzdol. Pa je tudi ostalo tam? In ne glede na odgovor, kaj storiti danes?

Obvezno se posvetujte s strokovnjakom, saj je prilagoditev portfelja, če tega niste storili v zadnjih desetih letih, nujna.

Najprej je smiselno pogledati, kaj se je s posameznimi različno usmerjenimi skladi od takrat dogajalo. Ne glede na to, da je kriza na finančnih trgih od decembra 2007 do maja 2009 vsaj delno prizadela tečaje vseh vrst skladov, nobena od skupin skladov nominalno ni v rdečih številkah. Kako je torej mogoče, da je veliko povprečnih slovenskih vlagateljev še vedno v minusu? Na to vprašanje sta najpogostejša naslednja odgovora:

1. Ko je padlo, sem prodal vse.

Če je tako, se za nazaj ne da storiti nič, bi pa bilo smiselno razmisliti o vrnitvi na kapitalske trge, saj ste bili verjetno v vmesnem času priča dramatičnemu padcu obrestnih mer na depozite.

2. Ko je padlo, sem se sprijaznil in sredstva pustil, kjer so.

Vse je še mogoče. Je pa verjetno res, da ste še vedno »v minusu«, saj so vlagatelji v letih pred krizo največkrat pristopali k skladom, ki so se leta 2007 predstavljali kot »mešani« (šele pozneje kot skladi fleksibilne strukture naložb), čeprav so imeli veliko večino sredstev naloženih v delnice, pri čemer je šlo večinoma za delnice slovenskih izdajateljev. Izpostavljeni so bili torej majhnemu in slabo likvidnemu delniškemu trgu. To večinoma še danes velja za »balkanske« sklade oziroma sklade, ki večino sredstev vlagateljev investirajo v delnice izdajateljev balkanske regije. Če za globalni trg velja, da po vsakem padcu pride vzpon in obratno, na omenjenih ožjih območjih lahko nastanejo anomalije, ki trajajo dlje časa. Od tod izvira priporočilo, ki je dandanes že mantra, da se je tem trgom smiselno izpostaviti le z manjšim delom kapitala in oziroma ali za omejeno časovno obdobje.

Pixabay

Če vlagatelji svojih sredstev ne bi pustili pri miru, bi do danes lahko pokrili večino v letu 2008 pridelane (oportunitetne) izgube. Do danes bi celo lahko ustvarili že zajeten kapitalski dobiček, kar je razvidno iz rezultatov, ki smo jim bili priča od leta 2009. Po drugi strani bi prvi del lahko uresničili že s tem, da bi sredstva lahko pravilno razporedili in se jih ne bi bilo treba dotikati. Je pa tudi res, da vsi finančniki od nekdaj pridigajo o »razpršenosti« portfelja, a praksa je navadno popolnoma drugačna.

Iluzorno je pričakovati, da bo povprečen vlagatelj lahko ujel najvišje in najnižje točke tečajev za izstop oziroma izstop iz sklada. Tega ne zmorejo niti borzniki, svetovalci ali bančniki. Vsaj ne redno. Mogoče pa je delno slediti finančnim trendom in na temelju (sicer mnogoštevilnih) podatkov in kazalnikov strateško usmerjati svoj naložbeni portfelj. To lahko, če imate dovolj časa, delate tudi sami.

V vsakem primeru je nujno, da se portfelj prilagodi potrebam in željam vlagatelja na eni, ter razmeram, realnim pričakovanjem in nevarnostim kapitalskih trgov na drugi strani. Vlagatelji, ki tega še niste storili: bolje pozno kot nikoli!

Prednosti postopnega varčevanja

Ena od zanimivejših raziskav iz leta 2014 je pokazala, da bi vlagatelj, ki bi se ob enkratnem vložku odločil tudi za mesečno varčevanje v enem od balkanskih skladov (ta skupina skladov je med krizo izgubila največ) na najvišji vrednosti, lahko do danes ustvaril dobiček. Kako je to mogoče? V celotni zgodovini trgov, se ti še nikoli niso znižali za sto odstotkov in predvsem na začetku varčevanja je priporočljivo, da trgi padajo. V tem primeru varčevalci kupujejo ceneje in si s tem nižajo oportunitetno izgubo, ki bi jo utrpeli pri investiranju z enkratnim vložkom. Z metodo povprečnega stroška lahko zavarujejo svoj sedanji portfelj, najboljši učinek je mogoče doseči, če mesečno varčevanje v petih letih pomeni tretjino, v desetih letih pa vsaj polovico današnjega portfelja.

Kaj torej priporočam vlagatelju? Obvezno se posvetujte s strokovnjakom, saj je prilagoditev portfelja, če tega niste storili v zadnjih desetih letih, nujna. Portfelj bi praviloma morali prilagajati najmanj enkrat na leto, da še naprej sledite postavljenim ciljem ter vzdržujete razmerja med posameznimi naložbami. Dodatno zavarovanje za vaš portfelj naj bo mesečno varčevanje.