Lahko Aung San Su Či spremeni Burmo v azijskega tigra?

Čeprav je bila nekdanja prejemnica Nobelove nagrade pri tem dokaj uspešna, Aung San Su Či zdaj čaka prav tako težka naloga obuditi gospodarstvo te največje celinske države Jugovzhodne Azije, v kateri mnogi vidijo možnosti naslednjega Vietnama ali Tajske.

V Burmo skupaj s Coca-Colo, Viso in Mastercardom prihajajo prve plačilne in kreditne kartice, kar bo zelo olajšalo tudi potovanja vsako leto več turistom.

Strah pred zastojem gospodarskega razvoja je zdaj eden glavnih problemov več desetletij izolirane Burme in eden redkih vzrokov za nepriljubljenost Aung San Su Či pri tistih, ki so upali na hitrejše odpiranje burmanskega gospodarstva tujemu kapitalu in razvoju po odpravi ameriških sankcij, ki so več kot desetletje pestile Burmo v času vojaškega vodenja države. Vse več tujih investitorjev začenja dvomiti o sposobnost vlade Aung San Su Či, da bi zagotovila ustrezne pogoje za nadaljevanje visoke gospodarske rasti iz preteklih let. Vendar zagovorniki, in teh je še vedno velika večina, demokratično izvoljene vlade pritrjujejo, da je treba najprej popolnoma končati oborožene spopade, ki še vedno trajajo v nekaj oddaljenih provincah, ter poskrbeti za spravo in dolgoročen, stabilen mir, preden se celostna prizadevanja vladne administracije usmerijo v zagotavljanje gospodarske prožnosti in odpiranje tujemu kapitalu.

Gandhi ni pil coca-cole

Resda je bila gospodarska rast leta 2016 nekoliko nižja od rasti v zadnjih petih letih, v katerih je burmansko gospodarstvo raslo povprečno z več kot sedemodstotno letno rastjo, a napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) že za letos napovedujejo ponovno rast nad sedmimi odstotki.

Pixabay

Tako si je navedene kritike mogoče razlagati kot negodovanje pri odpiranju burmanskega trga tujemu, predvsem ameriškemu kapitalu. Kar je nerazumljivo le z vidika zahodnih vlagateljev, dejstva namreč govorijo drugače: življenjska filozofija Aung San Su Či izhaja iz budističnih naukov in vidikov družbene ureditve ter razvoja, ki jih je zagovarjal Gandhi, njen duhovni vzornik. Skladno z budističnimi duhovnimi vodili je voditeljica demokratične Burme omejila silovit nepremičninski razvoj, ki je bil financiran s tujim kapitalom, da bi državna administracija lahko vzpostavila potreben nadzor nad pritokom tujega denarja ter posledično lastništvom in interesom velikih tujih podjetij. Aung San Su Či je menda razjezila tuje vlagatelje na pomladnem gospodarskem forumu, ko je prošnje gospodarstvenikov po delovni reformi zavrnila z argumentom, naj raje razmislijo, kako lahko pripomorejo k mirovnem procesu. To pa ne pomeni, da se vlada San Su Čijeve ni resno ukvarjala s problemom nadaljnjega gospodarskega razvoja. Ne dolgo tega je izdala jasna navodila za reguliranje tujih naložb in z nekaj ukrepi tudi že olajšala pritok tujega kapitala v državo. Tako v Burmo skupaj s Coca-Colo, Viso in Mastercardom prihajajo prve plačilne in kreditne kartice, kar bo zelo olajšalo tudi potovanja vsako leto več turistom, ki hitijo odkrivati enega zadnjih neodkritih biserov Jugovzhodne Azije.

Preteklost diktature in gospodarskih sankcij

Vse kaže, da je bilo leto 2016 zgolj leto nujnega oddiha v vzponu gospodarsko vse močnejše Burme, ki je v letih med 2011 in 2014 podvojila neposredne tuje investicije.

Skladno z budističnimi duhovnimi vodili je Burma omejila zelo hiter nepremičninski razvoj, ki ga je financiral tuji kapital.

Zagovorniki San Su Čijeve zatrjujejo, da je vlada preprosto morala ujeti ritem in vzpostaviti nadzor nad vse hitrejšim dotokom tujega kapitala in tako preprečiti, da bi stvari ušle izpod nadzora. Burma, kot tudi Aung San Su Či, previdnost črpajo iz preteklih težkih izkušenj, saj je bila Burma po koncu druge svetovne vojne ena najbogatejših držav Jugovzhodne Azije, ki je pod vojaško diktaturo in posledično gospodarskimi sankcijami postala ena najrevnejših azijskih dežel. Vojaška vladavina se je končala šele leta 2010, prve demokratične volitve, na katerih je po 15-letnem hišnem zaporu slavila Aung San Su Či, so bile izvedene leta 2015. Prav zgodovinske demokratične volitve leta 2015 so vzbudile pozornost večjih mednarodnih korporacij, ki so obetale, da se bo Burma odprla tujim naložbam in postala naslednja Tajska ali Vietnam.

Aung San Su Či tako čaka naslednji veliki izziv gospodarske obuditve, ki bo prav tako zahtevala vse njene zmožnosti za uveljavljanje politike dialoga, tokrat na njej ne tako domačem gospodarskem področju. A kot kaže, ljudje več desetletij zatirane dežele, verjamejo v zmožnosti Aung San Su Či kot tudi v usodo Burme, da se bo izvila iz primeža pomanjkanja ter zaživela več kot zasluženo življenje blagostanja in miru.