Kuba v pričakovanju prvega uradnega padca valute po kubanski revoluciji

Na Kubi že od leta 1959 ni prišlo do uradnega padca vrednosti domače fiksne valute, zdaj pa se to vendarle spreminja, poroča Reuters. Ena od dveh uradnih valut te komunistično vodene južnoameriške države tako ne bo več fiksno izenačena z ameriškim dolarjev, viri teh navedb, zaradi občutljive teme ostajajo neimenovani.
 

Dve uradni valuti

Na Kubi se izvajajo večje reforme, katerih del je tudi združitev dveh uradnih domačih valut, kar naj bi storili še do konca tega leta. Tako bo obstal le še klasičen peso, medtem kot bo konvertibilni peso, umaknjen. Slednji sicer uporablja fiksni menjalni tečaj z ameriškim dolarjem (nastavljen na 1:1) in se ga uporablja za državne posle. Obenem je trenutno konvertibilen peso vreden 24 običajnih pesov, prodaja pa se za 25 pesov.



Kubanska vlada poudarja, da bodo upoštevali trenuten menjalni tečaj pesa in konvertibilnega pesa, prav tako pa bodo prebivalcem dali dovolj časa, da svoje prihranjene konvertibilne pese zamenjajo za klasične pese. Prihranke na bankah bodo pretvorili avtomatično.
 

Uradni padec tečaja

»Najpomembnejši ukrep bo spreminjanje uradnega menjalnega tečaja, ki ga zdaj uporabljajo državna podjetja. Na mizi imamo kar nekaj predlogov, je pa že jasno, da peso več ne bo vreden enako kot dolar. Ocenjujemo, da bo tečaj 10 pesov ali več,« trenutno situacijo opiše Omar Everleny, eden izmen bolj znanih ekonomistov na Kubi.

Vrednost kubanskega pesa bo padla tudi v primerjavi s kanadskim dolarjev, evrom in ostalimi konvertibilnimi valutami.
 

Gospodarska kriza na Kubi

Gospodarstvo na Kubi je pretežno vodeno s strani države, to pa velja tudi za menjalne tečaje, katerih vrednost določa vlada. Zgoraj omenjene spremembe so del reformnega paketa, ki ga v letošnjem letu izvajajo na Kubi. S temi želijo Kubanci omiliti gospodarsko krizo, ki so jo povzročile mednarodne sankcije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, pandemija novega koronavirusa in pa kronična neučinkovitost birokratskega sistema te otoške državice nad karibskem morju.

Pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin se je v letošnjem letu še povečalo, dolge vrste pred trgovinami pa so postale čisto normalen prizor na Kubi. Svoj delež k krizi je prispeval letošnji upad turizma, zato je naraslo tudi število brezposelnih, so se pa v prejšnjem tednu znova vzpostavile letalske povezave s Kanado.
 

Nadaljnje reforme

Vlada na Kubi je že julija namignila, da bodo uvedli številne monetarne reforme, ki bi zmanjšale centralno planiranje gospodarstva. Številni ukrepi bi lahko v prihodnje zmanjšali omejitve na mala podjetja, ki ji je pred desetletji uvedla komunistična partija.

Padec vrednosti pesa bi obenem pomenil tudi naglo višanje stroškov za podjetja, kar bi se odražalo tudi na vseh drugih ravneh. V prihodnje se tako hkrati pričakuje še znaten dvig državnih plač, pokojnin in samih cen; te bi se lahko zvišale tudi za 95 odstotkov.

Minister za gospodarstvo in načrtovanje Alejandro Gil je letos poleti izpostavil še, da morajo reforme povečati izvoz, ob tem pa zmanjšati uvoz, saj z domačo valuto na mednarodnem trgu ni mogoče kupiti dobrine ali odplačati dolgove. Analitiki zato v prihodnje napovedujejo upad gospodarske dejavnosti na Kubi za približno 10 odstotkov, po stagnaciji v letu 2019. Zunanji opazovalci in analitiki sicer že dalj časa opozarjajo na pomanjkanje konvertibilne valute na Kubi, kar je povzročalo stalno zamikanje odplačevanja dolga in pa drastičen upad uvoza goriva, hrane ter drugih osnovnih surovin in izdelkov.