Kratkovidnost na kapitalskih trgih

V obdobju aktivnega, včasih tudi agresivnega delničarstva omenjene kratkoročne napovedi namreč silijo vodilne v osredotočanje na takojšnje koristi, ki mnogokrat niso v skladu z dolgoročno strategijo podjetja. Najbolj očiten primer je odlašanje podjetij z vlaganji v raziskave in razvoj, da bi dosegli četrtletni ciljni dobiček, na katerega lahko močno vplivajo tudi enkratni zunanji dejavniki, kot na primer: sprememba cen surovin, nihajnost menjalnih tečajev ali pa celo neugodne vremenske razmere, na katere podjetje nima bistvenega vpliva. Z doseganjem in pogosto tudi preseganjem točkovne napovedi vodilni zagotovijo odobravanje vlagateljev, sebi pa ohranitev delovnega mesta. Pomembnost doseganja načrtov nemalokrat sproži buren odziv vlagateljev, ki se kaže v višji volatilnosti cen delnic.

V obdobju aktivnega, včasih tudi agresivnega delničarstva kratkoročne napovedi silijo vodilne v osredotočanje na takojšnje koristi ...

Glavni argument zagovornikov četrtletnih napovedi poslovnih rezultatov je razpoložljivost kredibilnih informacij. Ameriška javna podjetja morajo objavljati četrtletne izkaze poslovanja, in če sama ne dajejo informacij o prihodnjem poslovanju, jih tako ali drugače poskušajo oceniti analitiki in vlagatelji. Pri tem imajo bolje obveščeni konkurenčno prednost pred malimi vlagatelji, kar privede do tržne neučinkovitosti. Današnja poplava bolj in manj relevantnih podatkov vsekakor omogoča oblikovanje mnenja o prihodnjem poslovanju podjetja, zato je bolje, da ga usmerjajo vodilni iz podjetja. Problematična torej nista »razburjenje«, ki zraste v času objav rezultatov poslovanja, in volatilnost, ki mu morebiti sledi, saj sta to notranji lastnosti kapitalskih trgov, katerih pojav ni odvisen le od napovedovanja poslovanja. Zagovorniki večje informiranosti menijo, da naj bi škodljivi elementi kratkovidnosti izvirali predvsem iz motivacijske sheme za vodilne. Ti so mnogokrat ocenjevani z vidika doseganja četrtletnih ciljev, nagrajeni pa z delnicami podjetij, katerih vrednost je odvisna od doseganja četrtletnih pričakovanj. Direktorji, ki znajo imeti izdaten delež premoženja v delnicah podjetja, so tako močno motivirani, da na dan objave rezultatov poslovanja podjetja javnosti sporočijo, da jim je uspelo doseči oziroma preseči postavljene cilje. Glede na »fleksibilnost«, ki jo omogočajo računovodski izkazi, so znani tudi primeri friziranja poročil, da bi se dosegla pričakovanja vlagateljev.

Ključno je torej učinkovito nagrajevanje vodilnih, ki bi temeljilo na uresničevanju dolgoročne strategije in bi odvrnilo direktorje od škodljivih ravnanj na kratek rok. Postavljanje ciljev, čeprav kratkoročnih, samo po sebi ne more biti problematično, saj nas ti motivirajo, osredotočijo in omogočijo merjenje uspešnosti. Pomembna je pravilna postavitev prioritete ciljev. Omenjena finančnika poudarjata, da so bili največji dosežki v ZDA ustvarjeni s pomočjo dolgoročnih vlaganj. Dajanje prednosti dolgoročni strategiji prinese gospodarsko rast in ustvarja nova delovna mesta.

mag. Gorazd Belavič, CFA, Triglav Skladi