Krasne 
notranje informacije

Xu Xiang ali big Xu ali kar kitajski Warren Buffett je pred natanko desetimi dnevi priznal, da je serijsko manipuliral s cenami delnic na kitajskem finančnem trgu in s pomočjo notranjih informacij spisal eno največjih zgodb o uspehu nasploh.

Bil je zvezda finančnega sveta, čudodelnik, a vse je bil le trik, ki so ga omogočale notranje informacije iz najvišjih krogov.

Njegov finančni življenjepis je resnično neverjeten. Od leta 2009, ko je s 30 milijoni kitajskih juanov (okoli 4,5 milijona dolarjev) ustvaril investicijsko družbo Zexi International, do njegove filmske aretacije in propada podjetja v letu 2015 je imel v upravljanju tisočkrat več denarja – 30 milijard juanov. Med marcem 2010 in koncem oktobra 2015, ko je borza v Šanghaju zrasla za okoli 12 odstotkov, je njegov najmanj donosni sklad ustvaril 800-odstotni donos, najuspešnejši pa kar 3270-odstotnega. Bil je zvezda finančnega sveta, čudodelnik, a vse je bil le trik, ki so ga omogočale notranje informacije iz najvišjih krogov. Sum zlorab je postal v nebo vpijoč med lanskim zlomom kitajske borze. Niti trije tedni pekla, ko je bilo s kitajskega kapitalskega trga izbrisanega za več kot 5000 milijard dolarjev premoženja, Xu Xianga niso ustavili. Skladi Zexi International so bili s pravočasnimi prodajami zmagovalci borznega zloma s povprečno 20-odstotnim donosom. Xu je postal središče korupcijskega škandala, v katerem je bilo aretiranih ali pa je preprosto izginilo okoli sto tisoč kitajskih uradnikov.

Zlorabe pogostejše, kot bi si mislili

»Stopnja korupcije presega meje domišljije,« je tedaj za New York Times ocenil stanje na kitajskem finančnem trgu eden od uglednih upravljavcev tamkajšnjih hedge skladov. Toda nekaj podobnega bi lahko dejali tudi za razviti svet, še posebno ZDA.

Raziskava o zlorabi notranjih informacij pred velikimi prevzemi in združitvami v ZDA, ki so jo leta 2014 opravili trije ameriški profesorji, dva s poslovne šole Stern School of Business na newyorški univerzi in eden z McGillove univerze, je namreč pokazala, da približno četrtina tovrstnih poslov vsebuje elemente zlorabe notranjih informacij. Pri analiziranju več sto prevzemov med letoma 1996 in 2012 so opazili nenavadne trgovalne vzorce v 30 dneh pred objavo sklenitve posla, pri čemer se je možnost za zlorabo notranjih informacij večala z velikostjo družb, vpletenih v posel. Verjetnost, da bi se takšni vzorci pojavili spontano, so ocenili na ena proti 330 milijard. Za primerjavo: okusiti srečo v obliki glavnega dobitka priljubljene igre evropske loterije je več kot dvatisočkrat bolj verjetno (ena proti 140 milijonov) kot to, da so se profesorji zmotili, verjetnost, da vas med sprehodom sklati asteroid, pa je večja kar za 4000-krat.

Četrtina vseh prevzemov in združitev je povezana z zlorabo notranjih informacij. Neetično početje prinaša 35-odstotne donose v treh tednih.

Pri kar četrtini poslov z družbami na ameriški borzi je torej obstajal nekdo, ki je poznal določene informacije, preden so te postale javne, in jih prodal oziroma zgolj posredoval izbranim vlagateljem. Ti so nato pravočasno na finančnih trgih položili svoje stave in zaslužili milijone.

Podobna nevarnost obstaja tudi na slovenskem trgu. Čeprav zaenkrat ni dokazov o zlorabi notranjih informacij, sta agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in nacionalni preiskovalni urad poleti vzela pod drobnogled Gorenje, iz katerega naj bi uhajale notranje informacije o skrbnem pregledu po naročilu Panasonica. Doslej je znano le, da se je vrednost delnic podvojila med špekulacijami o prevzemu oziroma Panasonicovem povečanju deleža v velenjski družbi. Dan za tem, ko je postalo jasno, da posla z japonskim tehnološkim velikanom ne bo, so delnice Gorenja izgubile okoli tretjino vrednosti. Za vse, ki so poznali notranje informacije, bi bil lahko ta razplet zelo donosen. Kako natančno in ali obstaja kdo, ki je »obogatel« na račun dogajanja v Gorenju, pa bo dala odgovor preiskava.

»Okuženi« več 
kot zgolj prevzemi

Posli, pri katerih so zlorabljene notranje informacije, se seveda ne koncentrirajo zgolj na polje prevzemov in združitev podjetij. Pogosto je recimo dovolj že namig o poslovnih rezultatih družbe, preden postane informacija javna, in to predvsem v primerih, ko ti močno presežejo ali razočarajo pričakovanja analitikov. Leta 2008 je denimo družba Dell Computers krepko zaostala za pričakovanji trga, še posebno strm padec je doživela pri bruto marži, zaradi česar so njene delnice v enem samem dnevu upadle za 14 odstotkov. Šlo je za veliko presenečenje, a ne za nekatere upravljavce hedge skladov in vlagatelje, ki so, kot je poročal New Yorker, že imeli te informacije. Koliko je zaslužil vir iz družbe Dell Computers, ni znano, vsi, ki so stavili pa nadec vrednosti delnic proizvajalca računalnikov, pa so v zgolj nekaj dneh ustvarili več kot 50 milijonov dolarjev dobička.

Soroden primer, ki je dobil sodni epilog, je bil nakup za 63.000 evrov delnic Petrola. Opravil ga je Marko Kryžanowski, tedanji predsednik uprave energetske družbe, in sicer pred javno objavo rekordnih poslovnih rezultatov, po kateri je cena delnic zrasla. Dobička ni realiziral, ker delnic po višji ceni ni prodal (v lasti jih je imel še lani). Sodišče je najprej izreklo oprostilno sodbo, na drugi stopnji je bil obsojen na eno leto pogojne kazni, toda sledila je pritožba, končne pravnomočne sodbe pa še ni.

In to ni osamljen primer. Zlorabo notranjih informacij je namreč izredno težko dokazati, prav tako kot tudi koristi, ki so neposredna posledica tega. Prvič zato, ker z občutljivimi informacijami razpolaga veliko ljudi. Vzemimo, da v poslu sodeluje konzorcij sedmih bank, kar pomeni sedemkrat več možnosti, da informacije uidejo izpod nadzora. In drugič zato, ker se veliko informacij pretaka med prijatelji in znanci, ki niso poslovno povezani. Ameriški profesor Kenneth R. Ahern z univerze Južne Kalifornije je na primer dognal, da se kar 74 odstotkov parov, ki si izmenjujejo notranje informacije, pozna še iz časov pred študijem. In ta poznanstva so lahko precej dobičkonosna, saj naj bi posli na podlagi notranjih informacij v treh tednih prinesli povprečno kar 35-odstotni donos.

Znaki trgovanja z notranjimi informacijami

• velik delež nakupov ali prodaj določenih finančnih instrumentov
• nenavadno ponavljanje nakupov oziroma prodaj pri majhnem številu strank v določenem obdobju
• stranka odpre račun in takoj odda naročilo za nakup oziroma prodajo velike količine določenih finančnih instrumentov; stranka odda veliko, nepričakovano naročilo, pri čemer vztraja, da se naročilo nujno izvede oziroma da se izvede pred določenim trenutkom
• naročilo za nakup oziroma prodajo finančnih instrumentov občutno odstopa glede na prejšnje naložbe (tip finančnih instrumentov, znesek naložbe, velikost naročila, dolžina obdobja med nakupom in prodajo finančnih instrumentov)
• stranka zahteva takojšnjo izvedbo naročila ne glede na ceno, pri kateri bo naročilo izvedeno
• nenavadno trgovanje s finančnimi instrumenti družbe pred objavo cenovno občutljive informacije z nenadnimi, nenavadnimi spremembami obsega naročil in cen finančnih instrumentov