Konec zlate dobe ICO-jev?

ICO – initial coin offering ali, po slovensko, prva javna ponudba kovancev je bil konec leta 2017 tudi pomemben korak v podjetju Sponsy, ki ga je ustanovil mladi beloruski podjetnik Ivan Komar. Na trg zbiranja sredstev naj bi torej prišel na vrhuncu norije. Projekti so kot po tekočem traku prejemali milijone dolarjev (nato pa počasi zapravljali denar, ne da bi naredili obljubljeno revolucijo). Slednjo je obljubljal tudi Komar: Sponsy naj bi spremenil svet povezovanja sponzorjev s projekti. A kaj se je zalomilo, da namesto milijonov na računu zdaj Komar išče nekoga, ki bi za celoten projekt odštel 60.000 dolarjev (dodal je celo, da sprejema tudi nižje ponudbe)?

Komarjev odgovor medijem je bil jasen: »Najeli smo odvetnika. To je bila napaka.« Zakaj? Ker je bil odvetnik bolj kot na zbiranje denarja osredotočen na izvedbo posla in ker je bil po besedah ustanovitelja Komarja preveč zakoreninjen v miselnosti klasičnega poslovanja.

In kaj je bil torej njegov grozljivi nasvet, ki je vse skupaj uničil? »Najprej ustvarite produkt in pridobite prve uporabnike, šele nato se lotite ICO-ja in zberite sredstva investitorjev.«

Grozljiva, v svetu mehurčka blockchain skoraj bogokletna misel. Kakšen projekt, kakšen produkt, kakšni uporabniki vendar!? Potrebuješ zgolj idejo, ki jo s čim več nabuhlimi besedami preliješ na papir v t. i. white paper ter narediš še slikovito enostransko predstavitev, polno besed, kot so disrupcija, decentralizirana platforma ali razpršena evidenca, ter navedeš neko astronomsko številko kot oceno potencialnega trga. In voila – milijoni investitorjev se znajdejo na tvojem računu. Čas za tuhtanje o poti do produkta je šele potem, ko je denar že na računu, čeprav je bil pri mnogih cilj s tem že izpolnjen in delo zaključeno.

Revolucija blockchain?
 

Ključni element Sponsyja je seveda tehnologija blockchain, odsotnost osrednje avtoritete, ki ima pod nadzorom vse stike med sponzorji in projekti ter njihove pogodbe. Tehnologija blockchain je pač takšna konkurenčna prednost, da klasično zastavljeni poslovni modeli sploh ne bodo mogli biti konkurenčni, kajne? Tako je ob zasnovanju Sponsyja trdil Komar, ki pa je zdaj očitno ugotovil, da takšne trditve ne privabljajo več investitorjev, zato je ob zdajšnjem iskanju kupcev za projekt mirno zapisal, da rešitev ne potrebuje nikakršne tehnologije blockchain in lahko deluje normalno na običajnem modelu serverja in klientov.

Ivan Komar še danes obžaluje, da je skušal narediti produkt, ne pa zgolj zbrati denar. A v noriji, kakršna je bila kriptomanija z množico projektov ICO, je trenutek za vstop ključna odločitev v poslovanju. Kdor ujame vrh vala kapitala, ki pljuskne na trg v upanju na zadetek na loteriji, si žepe napolni do vrha in čez, čeprav nima v rokah še ničesar otipljivega. In Sponsy je očiten dokaz, da je ta trenutek že zdavnaj minil. V prvih mesecih letošnjega leta je celo za odtenek več zanimanja za projekte ICO, kot ga je bilo ob koncu leta, a takšni, ki ponujajo zgolj mačka v žaklju in visokoleteče obljube, se zdaj lahko obrišejo pod nosom (tako kot se pod nosom lahko obrišejo mnogi investitorji v projekte ICO, ki ne bodo dočakali ne svojih donosov ne povrnitve vložka).
 

Še en zamudnik?
 

Da se v takšnih nepreglednih vodah odlično znajdejo tudi mnogi z bolj vprašljivo etiko, ni ravno skrivnost. Zato morda ni nenavadno, da je Jeffrey Skilling, eden nekdanjih vodilnih v družbi Enron, prav v teh dneh, ko je po dvanajstih letih prišel iz zapora, takoj planil v nov energetski projekt, ki naj bi bil zgrajen na tehnologiji blockchain. Wall Street Journal je poročal, da se je Skilling skoraj takoj po prihodu iz zapora sestal z nekaterimi opaznimi posamezniki iz kripto sveta. Kljub dolgi zaporni kazni mnogi verjamejo, da je Skilling nekdo, ki še vedno lahko pritegne milijone investitorjev. Če bi iz zapora prišel leto ali dve prej, bi zlahka zajahal val kriptonorije in zbral na stotine milijonov dolarjev za svoj projekt. So ga rešetke zadrževale tako dolgo časa, da je prišel prepozno na zabavo? Mu bodo zaradi tega na račun za novi projekt kapnili »le« milijoni in ne stotine milijonov dolarjev?

Kombinacija obsojenega nekdanjega Enronovca in kritpo sveta je v medijih zbudila precej zanimanja. Matt Levine iz Bloomberga je novico o tem pospremil z obilno mero sarkazma: »Predstavljajte si prihod iz zapora in takoj nato zagon blockchain startupa. Oh, kaj naj rečem, saj nisem kritičen – gre za popoln poslovni načrt, v zgodovini še ni bilo boljše kombinacije osebe, ideje in trenutka, kot je ta. Finančna zgodovina je prišla do svojega konca. Nasvidenje!«
Bodo zgolj »nasvidenje« rekli tudi potencialni investitorji Jeffreyju Skillingu? Skoraj zagotovo ne.