Konec razprav o obdavčitvi finančne industrije?

Ideja o uvedbi davka na finančne transakcije, s katerim je evropska komisija hotela zagotoviti, da bo k polnjenju luknje, ki jo je izkopala finančna kriza, prispevala tudi industrija, je bila, spomnimo, na ravni unije zavrnjena. A ko je načrt propadel, se je oblikovala manjša skupina držav, ki deluje po pravilu »okrepljenega sodelovanja«. To zahteva soglasje devetih držav članic, v skupini pa so poleg glavnih zagovornic uvedbe davka Nemčije in Francije še Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Slovaška, Španija in Slovenija. Proti koncu preteklega leta naj bi se predstavniki omenjenih držav sicer že dogovorili o tem, na katere transakcije in finančne instrumente bi se davek nanašal in kako bi se določala davčna osnova. Toda razhajanja zdaj spodbujajo številne težnje po uvedbi izjem. Večja ko so nesoglasja, bolj zadovoljna je industrija. In obratno.

Shutterstock

Po nov mandat v državni zbor

Slovenija za zdaj vztraja na ladji, ki jo je zaradi negativnih posledic uvedbe davka na gospodarstvo zapustila že vrsta evropskih držav. Vendar so se že pred časom pojavile informacije, da naj bi imela tudi Slovenija kar nekaj pomislekov, predvsem zaradi pričakovanega negativnega vpliva na gospodarstvo. V dvomih so še Slovaki in Belgijci, tako da je uvedba davka na finančne transakcije vse bolj dvomljiva. Slovenija je po zadnjih pogajanjih, ki so potekala ta teden, pojasnila, da bo šla v državni zbor po nov mandat, saj se je vsebina dogovorov v zadnjih letih, odkar je bil vladi podeljen mandat za pogajanja o uvedbi davka, močno spremenila. Trenutni mandat slovenske vlade oziroma finančnega ministrstva naj bi bil namreč vezan na čim širšo davčno osnovo in nižjo davčno stopnjo, zdaj pa je na mizi, kot pravijo naši sogovorniki, več rešitev. O teh se bo Slovenija še enkrat posvetovala v državnem zboru, kako naprej, pa naj bi bilo jasno do naslednjega srečanja maja na Malti. Velja omeniti, da je izstop Slovenije iz skupine držav, ki si prizadevajo za uvedbo davka, zaradi njegovih negativnih posledic napovedal že nekdanji finančni minister Uroš Čufer, ki naj bi takrat za to dobil podporo pristojnega parlamentarnega odbora. Načrt o izstopu ja nato padel na vladi, in sicer zaradi nasprotovanja koalicijske SD. Tudi tokrat je pričakovati burno politično debato.

Slovenija za zdaj vztraja na ladji, ki jo je zaradi negativnih posledic uvedbe davka na gospodarstvo zapustila že vrsta evropskih držav. A tudi Slovenija naj bi imela vse več pomislekov. Kako naprej, naj bi odločil državni zbor.

Razlogov za vedno več dvomov o uvedbi davka je več. Kot prvo ima iskanje rešitev za zdaj, kot kaže, vse več lukenj, ali kot je pogajanja komentiral nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, »še švicarski sir potrebuje kaj drugega kot luknje«. Trenutno se razprave gibljejo okoli tega, ali iz obdavčitve izvzeti pokojninske sklade in zavarovalnice. Pogovore o tem vodi Belgija, saj se je belgijska vlada zavezala k izvzetju pokojninskih skladov iz obdavčitve, tako da, kot pojasnjujejo predstavniki Belgije drugim članicam skupine, manevrskega prostora nima. Po pojasnilih udeležencev pogajanj o uvedbi davka na finančne transakcije, kar zadeva pokojninske sklade, trenutno razpravljajo o treh možnostih.

Združenje evropskih vlagateljev je slovensko ministrstvo pozvalo, naj upošteva interes slovenskih in evropskih vlagateljev ter odreče podporo uvedbi davka. Prepričani so, da cilj ne bo dosežen in da bo končni strošek plačal potrošnik.

Nekateri menijo, da ne bi smelo biti nobenih izjem, drugi te dopuščajo, a hkrati poudarjajo, da s tem ogrožajo naravo samega predloga. Navedeno je pripeljalo do tretje možnosti, ki jo je predlagala Francija, govori pa o neke vrste možnem odstopu od pogodb, in sicer s kompenzacijo ali brez nje. Ko bodo na tehnični ravni dodelane vse rešitve, bo sledila razprava o tem, kakšen vpliv bi imel davek na gospodarstvo. Takrat bodo države prisiljene sprejeti odločitev, ali se zanje to splača ali ne.

Predvsem zaradi brexita bi lahko odnos do uvedbe davka na finančne transakcije po mnenju nekaterih spremenili tudi njegovi največji zagovornici, Nemčija in Francija. Obe si želita po izstopu Velike Britanije iz unije pritegniti mednarodne banke, ki so zaradi brexita že napovedale selitev. A njihove namere bi se lahko spremenile, če jih bo na drugi strani Rokavskega preliva »pozdravil« davek na finančne transakcije. V tekmi za nov evropski sedež finančne industrije so poleg Pariza in Frankfurta med drugim menda še Dublin, Kǿbenhavn in Amsterdam.

Shutterstock

Evropsko združenje pisalo ministrici

Nobena skrivnost ni, da si industrija, ki jo bo davek prizadel, prizadeva za opustitev ideje o uvedbi davka. S svojo zaskrbljenostjo so predstavniki združenja evropskih vlagateljev seznanili tudi slovensko finančno ministrico Matejo Vraničar Erman. Pojasnili so ji, da je uvedba davka na finančne transakcije po njihovem mnenju neproduktivna, da ima negativni učinek na gospodarstvo in evropske borzne trge in škodi interesom vlagateljev. Slovensko vlado so pozvali, naj upošteva interes slovenskih in evropskih vlagateljev ter odreče podporo uvedbi davka. V združenju so prepričani, da davek ne bo dosegel glavnega cilja, to je prispevek finančne industrije k poravnavanju stroškov odpravljanja posledic finančne krize. Skrbi jih, da bo finančna industrija ta strošek zgolj prenesla na potrošnike in majhna podjetja, ki bodo zato na koncu plačevali višje cene finančnih storitev. Hkrati bodo investicije postale manj donosne, kar bo vlagatelje sililo v prevzemanje večjih tveganj, kar je uvodoma povzročilo finančno krizo. Negativni učinek pričakujejo seveda tudi za finančni sektor. Kot primer negativnega učinka so navedli Belgijo, ki je uvedla 33-odstotno obdavčitev kapitalskih dobičkov, če so delnice prodane v šestih mesecih po nakupu. Opustilo jo je že po desetih mesecih, saj so zaradi zmanjšanja trgovanja na borzi in v borznih posredništvih izgubili 71 milijonov evrov davčnih prihodkov.