Koliko stane življenje 85-letnika?

Samo zanašanje na pokojnino v večini primerov pač postaja vse manj dobra ideja in številne upokojence potiska v životarjenje. Tudi ponovna uvedba varstvenega dohodka je olajšala razmere le za tiste, ki v lasti nimajo nepremičnine, dražje od 120.000 evrov. Številni drugi se bodo pomoči še naprej raje izognili, da je pozneje dedičem ne bi bilo treba vračati.

Daljša življenjska doba spreminja pravila osebnih financ. Med sektorji, ki jih čakajo prilagoditve, je tudi bančni, ki je tudi za starejše zelo pomemben. Bančniki in finančni sektor zato marsikje že sestankujejo in kujejo strategije poslovanja s starejšim prebivalstvom v prihodnosti, saj gre za skupino, ki ima svoje posebnosti.

Razmišljanje o sredstvih, ki bodo upokojencu na voljo ob pokojnini, bo zato eno temeljnih v času, ko je oseba še delovno aktivna. Žal pa je finančna pismenost in obvladovanje financ v smislu modrega investiranja tudi pri nas na relativno nizki stopnji. In zanimivo, raziskava v tujini je pokazala, da se ljudje še posebno radi izogibajo razmišljanju o financah v poznem življenjskem obdobju.

Ugotovili so, da le peščica pri načrtovanju financ za pozno življenjsko obdobje računa na to, da bodo živeli dlje kot 80 let – in temu primerno načrtujejo tudi finance. Čeprav je že iz njihovega družinskega drevesa mogoče razbrati, da obstaja velika verjetnost, da bodo dočakali zelo pozno starost.

Tudi tu je naloga zakonodajalcev, da to spremenijo, in se zavedajo tudi dejstva, da je s starostjo sprejemanje novih informacij vse težje, zato morajo regulatorji skrbno bedeti nad finančnimi produkti, ki so namenjeni za čas upokojitve ali upokojencem.

Če je bil pri nas leta 2011 delež starejših od 65 let po podatkih statističnega urada znašal 16,5 odstotka, do leta 2060 analitiki pričakujejo, da se bo njihov delež podvojil na 33,4 odstotka.

Medtem ko po eni strani politiko in pristojne službe čaka razmislek o tem, kako poskrbeti za pozitivnejše demografske statistike v prihodnjih letih, po drugi strani številne službe čakajo prilagoditve večjemu deležu starejših v družbi in tudi vse daljši življenjski dobi. Trend kaže, da bo pričakovana življenjska doba leta 2030 okoli 85 let, za ženske ponekod celo 90. Strokovnjaki zato ugotavljajo, da bodo izpostavljene predvsem ženske zaradi nižjih pokojnin in tudi, ker se upokojijo prej in živijo dlje.

Unsplash

Strokovnjaki opozarjajo, da bodo morale banke in druge finančne ustanove čim prej razmisliti o finančnih produktih, v katere se bodo ljudje lahko vključili še v času delovne aktivnosti in jim bodo omogočali, da v pokoj ne vstopijo kot v najbolj negotovo obdobje življenja, v katerem ne vedo, kako bodo preživeli do smrti.

Z zviševanjem življenjske dobe bo treba razmisliti tudi o odnosu do starejših komitentov, ki mora biti seveda postavljen tako, da jim je v kar največjo pomoč in korist.

Raziskave kažejo, da se starejši komitenti težje odločijo med širokim naborom možnosti, zato morajo biti finančni produkti za starejše preprosto definirani, še enostavneje pojasnjeni in morajo odgovarjati na potrebe starostnika, kar mora vključevati rešitve v primeru potrebe po dolgotrajni oskrbi.

Starejši – žrtve lovcev na prihodke

V tujini nekateri predlagajo celo posebne preventivne preglede upokojencev okoli 75. leta, da bi ugotovili, kaj se dogaja s posameznikovimi kognitivnimi sposobnostmi in njegovo sposobnostjo upravljanja lastnih financ ter bi po potrebi ukrepali z dodelitvijo odgovorne osebe.

Pri nas odgovornost za upravljanje financ in premoženja starejšega posameznika navadno pade na otroke, zakonca ali v redkejših primerih na posredovanje centra za socialno delo, pri čemer se je predvsem med finančno krizo izkazalo, da je starostnik zaradi upadanja kognitivnih sposobnosti in vse šibkejšega telesa ter posledične odvisnosti od drugih lahko tudi prikladna tarča bližnjih, ki se želijo dokopati do njegovih skromnih prihodkov in premoženja. Mnogi opozarjajo, da bi bilo za takšne primere dobro vzpostaviti primerne varovalke.

Britanska organizacija za Alzheimerjevo bolezen trdi, da ima 76 odstotkov bolnikov že v zgodnji fazi kognitivnega zatona težave z upravljanjem financ in velik odstotek že v zgodnji fazi postane žrtev prevarantov.

Veste, koliko bi potrebovali, da preživite (ne preživotarite) starost?

Čeprav se upokojitvena starost zvišuje, pokojnine pa so v številnih primerih – tudi skupaj z varstvenim dodatkom – zelo nizke, analitiki opozarjajo, da zviševanje življenjske dobe pomeni ne le, da bo starostnik pokojnino potreboval dlje, ampak da bo potreboval tudi višji mesečni znesek kot ga je, na primer, potreboval starostnik pred nekaj generacijami. Pri tem ne govorimo o razliki, ki je v nekaj desetletjih nastala na račun zvišanja življenjskih stroškov.

Unsplash

Finančni strokovnjaki vse bolj priporočajo še »lastno vrečo za posebne primere« ob pričakovani pokojnini. Ob že omenjeni morebitni potrebi po dolgotrajni domski oskrbi, namreč tudi oseba, ki je telesno zdrava in miselno bistra, potrebuje pomoč pri nakupih, čiščenju, skrbi za hišnega ljubljenčka, pomoč pri odhodih k zdravniku in v druge uradne ustanove. Vse to pa je povezano s stroški, saj tega dela oskrbe ob vse večjem številu posameznikov brez družine in otrok oziroma primerov, ko tudi starostniki, ki imajo družino, zaradi sodobnega načina življenja ostanejo popolnoma sami. Oseba se mora zato zateči na trg ponudnikov in za to tudi plačati tržno ceno.

Kljub temu pa ankete kažejo, da večina ljudi, starejših od 55 let ne zna odgovoriti na vprašanje, približno koliko denarja bodo potrebovali na mesec, ko bodo, na primer, stari 85 let. Številni računajo, da se bo družba, v kateri so relativno ugodne storitve oddaljene le eno aplikacijo na mobilnem telefonu, do takrat še bolj razvita in dovzetna za potrebe starostnika. A strokovnjaki opozarjajo – računati na dovolj poceni storitev, je lahko nevarna past. Še posebno za milenijsko generacijo in tiste za njo, ki poskušajo živeti s čim manj osebne lastnine, življenja pa ne gradijo na lastni nepremičnini, ampak potovanjih, izkušnji sveta, kar lahko – tako pravijo strokovnjaki – vodi v izkrivljeno razmišljanje, da lahko tudi 90-letnik živi »iz kovčka« in z danes na jutri.