Ko se politični boj preseli v gospodarstvo

Američani lahko že vse od zaprisege novega predsednika Donalda Trumpa spremljajo, kako se njegov boj za spremembe, ki jih je obljubil ljudem, ki so glasovali zanj, seli na druga področja.
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Vpliv Trumpa se širi od sveta zabave, saj hollywoodski zvezdniki ne zamudijo nobene priložnosti, da izrazijo svoje nestrinjanje z njegovo politiko, do gospodarstva, ki ob njegovem nasprotovanju migrantom, sestavlja sheme, s katerimi bi pomagali prav ljudem, ki so na udaru zaradi Trumpa. Na udaru pa se je znašel tudi njegov poslovni imperij. Njegovi nasprotniki pozivajo k bojkotu izdelkov in storitev, ki nosijo njegovo blagovno znamko, in nekaj trgovcev, ki je prodajalo artikle Trumpove blagovne znamke, se je le-tem že odreklo. Seveda pa tak boj vedno deluje v dve smeri – nekateri potrošniki so na drugi strani jezni na poslovneže in njihova podjetja, ker se upirajo demokratično izvoljenemu predsedniku in v ta boj silijo tudi svoje zaposlene.

Če pri nas gospodarstveniki marsikdaj trdijo, da se ne želijo vpletati v politiko, na drugi strani Atlantika v teh dneh spremljamo, kaj se zgodi, ko trčita politika in korporativni svet. Številna ameriška podjetja in znani direktorji so namreč zagnali vik in krik, ko je sveže zapriseženi predsednik Donald Trump napovedal omejitve za potovanja državljanov nekaterih muslimanskih držav in gradnjo zidu na ameriško-mehiški meji.

Ko se oglasijo direktorji

Medtem ko direktorji podjetij, ki protestirajo, trdijo, da gre izključno za človekoljubni boj, seveda ne moremo pozabiti, da gre predvsem za poslovne interese – medtem ko eni iščejo (cenejšo) inovativno delovno silo, drugi pač potrebujejo cenejše, nekvalificirane delavce iz tujine. Ko temu dodamo še politični boj, ki se po volitvah v ZDA tokrat v primerjavi s preteklimi leti, ni niti malo pomiril, je scenarij za dolgotrajni boj med gospodarstvom in predsednikom že skoraj napisan.

Medtem ko Trump trdi, da od omejevanja potovanj in priseljevanja ne bo odstopil, nekaj ameriških znanih direktorjev in podjetij »grozi«, da bodo take načrte »lastnoročno« ustavili.

Oglasili so se direktorji družb Netflix, Lyft in Starbucks. Prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg je ponudil podporo migrantom in njihovim otrokom, oglasil se je direktor Procter & Gamble, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi vpliva takšnih politik na delovanje ameriških podjetij. Svojim zaposlenim je pisal direktor Morgan Stanley James Gorman, dejal je, da bo njihova politika še naprej ostala privabljanje talentov z vsega sveta.

Direktor Airbnb Brian Chesky je migrantom celo ponudil brezplačna bivališča, investitor Chris Sacca, ki je finančno podprl Twitter in Uber, je dejal, da bo v sklad za begunce nakazal 150.000 dolarjev. Sledili so številni drugi in sklad je v nekaj dneh zbral skoraj 25 milijonov sredstev. Kar je veliko več sredstev, kot jih organizacija zbere, ko imajo »dobro leto« – takrat višina donacij znaša okoli štiri milijone dolarjev.

Jack Dorsey iz Twitterja in družbe Square Inc. je stopil na stran sirskih beguncev in dejal, da se v ZDA 11 odstotkov sirskih migrantov ukvarja z zasebnim poslom, kar je trikrat večji odstotek, kot je značilen za domačo ameriško populacijo.

Iz Appla so sporočili, da brez zaposlenih po vsem svetu sploh ne bi obstajali, iz Intela so sporočili, da so vedno podpirali zakonito priseljevanje. Zanimivo je, da so se tokrat oglasili tudi v družbah, ki o politiki navadno molčijo – pismo je med drugim napisal šef družbe Nike Mark Parker in obsodil Trumpove politične odločitve.

Medtem ko so v Googlu napovedali finančne in druge vrste pomoči za begunce, so še večji korak naredili v že omenjenem Starbucksu. Tam so napovedali, da bodo po svetu zaposlili 10.000 beguncev in migrantov.

Ko se razjezi drugače misleča javnost

Medtem ko je protest direktorjev v javnosti najprej dobro odmeval, še posebno na družbenih omrežjih, ki so postala sistem za nasprotovanje Trumpu, se je plošča nekaj dni pozneje precej obrnila.

Protestirati so začeli potrošniki, ki menijo, da njihove najljubše blagovne znamke delujejo v nasprotju z njihovimi osebnimi političnimi prepričanji oziroma se po njihovem mnenju v zadeve vmešavajo na neprimeren način.

In na primeru Starbucksa je postalo hitro jasno, kaj se zgodi, ko je ogrožen dobiček. Napoved o zaposlovanju 10.000 migrantov je naletela na kritičen odziv domače ameriške javnosti, ki ima vse bolj odklonilen odnos do nezakonito priseljene delovne sile. Iz družbe so zato hitro sporočili, da bodo povečali hitrost izpolnjevanja postavljenega cilja, da do leta 2018 zaposlijo 10.000 ameriških vojnih veteranov in njihovih družinskih članov. Precej je k taki odločitvi pripomogel spletni poziv k bojkotu znane verige kavarn, ki se je širil z značko #BoycottStarbucks.

Američane skrbi predvsem to, da se za protesti podjetij skriva čisto navadna poslovna računica. Na kar opozarjajo s podatkom, da po uradnih podatkih ZDA vsako leto izdajo 150.000 delovnih dovoljenj na željo ameriških podjetij, medtem ko je neka druga analiza pokazala, da gre predvsem za mlade izobražence iz drugih delov sveta, ki jih podjetja najemajo ne zato, ker so boljši pri svojem delu, ampak precej cenejši od do vratu zadolženih ameriških mladih ljudi, ki na trg dela vstopajo z bremenom posojila za študij.

Pexels
Pexels

#bojkotirajmo Trumpa

A Trump zaradi Starbucksa in nekaj podjetij, ki so klonila pod plazom kritik, seveda ne more praznovati. Gibanje »Anti-Trump«, kot so se poimenovali njegovi nasprotniki, namreč vztraja in se krepi.

Ker je težko ločiti med predsednikom in njegovim »starim poslovnim življenjem«, ni dovolj, da je napaden le predsednik, ampak mora biti na udaru celotna Trumpova organizacija, so prepričani kritiki.

Preden je na Twitterju obstajala značka, ki je pozivala k bojkotiranju Starbucksa, je tam tako že obstajala značka #grabyourwallet. Torej – zgrabite se za denarnico. Pa ne, ker bi po državi v prvih tednih delovanja novega predsednika lomastili novi davki, ampak ker je treba Trumpu poslati sporočilo na vseh področjih, so dejali kritiki.

Značka, ki naj bi odvračala od nakupovanja izdelkov in storitev Trumpovih podjetij, podjetij njegovih otrok, družinskih članov in poslovnih partnerjev, se je najprej pojavila oktobra, ko so se po spletu – takrat še med predsedniško kampanjo – razširili posnetki njegovih neprimernih komentarjev o ženskah. Nekaj mesecev pozneje pa že kažejo svoje učinke.

Protestniki so se namreč organizirali tako, da je po spletu krožil seznam po njihovem mnenju spornih podjetij, na katerem so tudi njegovi hoteli. Kakšen je finančni učinek takšnega protesta, ni povsem znano, je pa nekaj trgovcev, kot sta shoes.com in Zulily iz svoje ponudbe umaknilo izdelke Trumpove blagovne znamke.

V teh dneh zelo odmeva podatek, da sta blagovno znamko oblačil, obutve in modnih dodatkov, za katero je Trumpova hči Ivanka, iz svoje ponudbe umaknili dve zelo znani blagovnici Nordstrom in Neiman Marcus.

Obe trdita, da zato, ker se izdelki slabo prodajajo, nekaj analitikov pa meni, da gre za politično sporočilo. Pri Nordstromu so sicer dejali, da vsako leto iz ponudbe izločijo deset odstotkov znamk z najnižjo prodajo in jih nadomestijo z novimi, da osvežijo ponudbo, a tudi pobudniki akcije #grabyourwallet so prepričani, da si Ivankin poslovni spodrsljaj lahko pripišejo na svoj seznam uspehov, čeprav je Nordstrom novembra na poziv, naj nehajo prodajati njene izdelke, odgovoril, da je njihova naloga, da kupcem ponudijo čim širši nabor artiklov, ne pa politične odločitve.

Kakorkoli – pritisk se povečuje na obeh straneh – tako nasprotniki Trumpa kot njegovi podporniki, ki pa drug drugega že pozivajo k podpiranju njegovih blagovnih znamk.

Kaže, da se bodo tako tudi ameriški podjetniki in trgovci razdelili po ključu »za« in »proti« Trumpu – podobno kot se bodo ali so se že razdelili njihovi potrošniki. Kar pojem politične razdeljenosti dvigne na popolnoma novo raven.

Je pa precej malo odmeva doživela zelo sporna novica, da naj bi nekatera podjetja, ki nasprotujejo Trumpovim idejam o omejevanju migracij in dotoka tujih delavcev, svoje zaposlene silila v proteste proti predsedniku oziroma da naj bi direktorji od svojih zaposlenih pričakovali, da bodo po ulici hodili s tansparenti in na družbenih omrežjih objavljali protestna sporočila.

Pexels
Pexels

#bojkotirajmo Hollywood?

Kaj se zgodi, ko se tvoja »industrija« postavi v vlogo političnega aktivista, pa že več mesecev lahko opazujejo hollywoodski igralci. Mesto blišča se je med kampanjo močno postavilo na stran predsedniške kandidatke demokratov Hillary Clinton. In večina je bila neomajno prepričana, da bo res zmagala. Ko ni, so se začeli protesti, besedni napadi in celo zelo vulgarni nastopi nekaterih zvezdnic na shodu v podporo ženskam in manjšinam, kjer je še najbolj izstopala Madonna, ki se je morala pozneje zagovarjati, da ni mislila dobesedno, ko je dejala, da je že razmišljala o tem, »da bi razstrelila Belo hišo«. Mnogi so pozneje celo ocenili, da je bilo s tem shodu in njegovemu resničnemu namenu storjene več škode kot koristi.

A filmsko mesto se je odločilo, da bo v prihodnjih letih delovalo kot politična protiutež, številne podelitve nagrad so se spremenile v politična zborovanja. Zvezdniki, ki pri tem ne sodelujejo, so izločeni iz kroga »naših«, kar naj bi se že kazalo pri vabilih na nastope in celo pri deljenju filmskih vlog.

Zanimivo bo spremljati, kakšen vpliv bo imela odločitev igralca in nagrajenca z oskarjem Matthewa McConaugheyja, ki je ljudi javno pozval, naj sprejmejo Trumpa kot predsednika in imajo z njim konstruktiven odnos. Čeprav je dejal, da se s številnimi njegovimi politikami ne strinja, so ga mnogi že označili za njegovega privrženca in se nad njim znesli z besednim grmenjem. Očitno bo tudi on eden tistih elementov, na primeru katerih bo jasno, ali je ameriška družba še sposobna dialoga ali gre le še za boj med vase zaverovanimi aktivisti na eni in drugi strani, ki delujejo v vseh porah družbe.

Ni malo tistih, ki so zvezdnike v teh dneh pozivali, naj se držijo svojega dela – ustvarjanja filmov, ne političnega dela in pojavili so se že tudi novi pozivi k bojkotu – tokrat hollywoodske filmske produkcije.

Več iz rubrike

finance

Celsius, velikan med kripto-podjetji, uničuje življenja

Obup je tako velik, da so nekateri obupali nad življenjem. Nekateri so ostali brez doma. Celsius, ki posoja kriptovalute, uničuje življenja.

finance

Ohlajanje gospodarstev hitrejše od ohlajanja inflacije

Evro območje je izpostavljeno t. i. »war recession«, ki se navezuje na negotovo oskrbo s plinom tekom bližajočega se jesensko-zimskega obdobja.

finance

Julija inflacija v Sloveniji 11-odstotna

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin julija na letni ravni v povprečju zvišale za 11 odstotkov, na mesečni pa za odstotek.

finance

Kitajci ne plačujejo hipotekarnih posojil za stanovanja

Se lahko kitajski trend preseli tudi k nam in tudi mi ne bomo več plačevali kreditov? Kaj bi to pomenilo za slovenske banke in gospodarstvo?

Komentarji: