Ko politični dogodki 
krojijo usodo borz

Zaradi tega je popolnoma razumljiv tudi buren odziv evropskih finančnih trgov na razplet v prvem krogu francoskih volitev. Dejstvo, da so se vlagatelji zaradi napačnih pričakovanj oziroma presenečenj opekli že lani, je kljub precej jasnim razmerjem na stavnicah oziroma rezultatom anket vseeno vzbujalo nekaj dvomov, predvsem o tem, ali se morda tudi v francoskem političnem prostoru obeta presenečenje. Živčnost se je stopnjevala vse do volitev, na finančnih trgih pa jo je bilo mogoče prepoznati po umiku vlagateljev »na varno«, kar je pomenilo zaščito pred tržnim tveganjem na delniških trgih, kreditnim pri obveznicah in valutnim na valutnem trgu.

Kljub jasnemu vodstvu favorita Emmanuela Macrona in hkratnemu solidnemu okrevanju evropskega gospodarstva ni bilo junaka, ki bi bil pripravljen vse staviti na kocko in se brezglavo spustiti na evropski delniški trg oziroma povsem zanemariti tveganje alternativnega razpleta. Razlika med glavnimi štirimi akterji je bila kljub temu premajhna, da bi z gotovostjo lahko napovedali, kdo se bo uvrstil v drugi krog. Razplet, ki smo ga doživeli, je za finančne trge pomenil veliko olajšanje.

Kandidata v drugem krogu se močno razlikujeta. Macron kot glavni protagonist za končno zmago predstavlja spremembo v francoski politiki in vsaj delni odmik od sedanjega političnega prostora. Prinaša določeno upanje za spremembe in nujne reforme, s katerimi se bo morala spopasti Francija. Prav tako je razplet prvega kroga zmanjšal strahove pred skorajšnjo evropsko dezintegracijo. Ta se je začela z brexitom in upajmo z njim tudi končala.

Francozi se kljub velikemu nacionalnemu ponosu vseeno vidijo v okviru EU in evrske valute, kar je z vidika nadaljevanja evropskega gibanja gotovo zelo pomembno. Na delniških trgih so največji skok seveda zabeležile francoske delnice, pri čemer se pozitivna gibanja niso ustavila zgolj v Franciji, ampak so vključila celotno Evropo. Še posebno so se zvišale cene bančnih in zavarovalniških podjetij ter podjetij v cikličnih panogah. Tudi skupna evropska valuta je precej pridobila na vrednosti. Močan evro je znak močne Evrope v političnem in gospodarskem smislu, ki je šele v zadnjih mesecih začela zmanjševati relativni zaostanek za ZDA. Drugi krog volitev, če se bo razpletel po pričakovanjih, na finančnih trgih tako najbrž ne bo pustil večjega pečata. Bi pa morebiten drugačen razplet gotovo pomenil nasprotno, padci, ki bi sledili, najbrž ne bi bili samo kratkoročni. 

AP

AP

AP