Kje so zdaj zlate davčne spremembe

Karel Lipnik
Predlog davčnih sprememb, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, je v javni obravnavi. FOTO:JURE ERŽEN

Razbremenitev plač je sicer korak v pravo smer, vendar pa bo davčno breme stroška dela pri povrečni slovenski plači še vedno višje kot pri naših severnih sosedih Avstrijcih. Pri nas se bo zvišal davek na prihodke podjetij, medtem ko se v drugih državah ta davek niža.

Predlog davčnih sprememb, ki ga je pripravilo ministrstvo za finance, je v javni obravnavi. V primerjavi z osnovnim predlogom, razkritim v začetku letošnjega leta, se je ministrstvo odpovedalo dodatni razbremenitvi nagrade za uspešnost.

Osnovni cilj predloga je predvsem razremenitev dohodkov iz delovnega razmerja ali dela. Toda prav z umikom razbremenitve nagrad za uspešnost, so predlagane spremembe postale predvsem kozmetični popravek obremenitve dela, hkrati pa se na drugi strani povečujejo obremenitve dohodkov iz kapitala ter obdavčitev dobičkov podjetij.

Davčne spremembe zajemajo že uveljavljeno razbremenitev regresa, spremembo dohodninske lestice in olajšav, zvišanje davka na dohodek podjetij, minimalno obdavčitev dohodkov podjetij in zvišanje odavčitve dohodkov iz kapitala.

Neprestane spremembe obdavčitve dohodkov iz naložb kažejo, da država nima ustreznega odnosa do dolgoročnih oblik varčevanja.


Povsem neobdavčen regres

Še največji učinek na razbremenitev dela ima popolna razbremenitev regresa, ki je že sprejeta. Regres je bil že pred spremembani razbremenjen prispevkov, če je bil izplačan do višine 70 odstotkov povprečne plače. A do lani je višal osnovo za dohodnino. S sprejetimi sprembami je regres popolnoma razbrmenjen do višine zadnje objavljene povprečne plače v Sloveniji. Posamezniku se tako izplača v neto znesku.

Razbremenitev regresa naj bi iz proračuna odnesla okrog 90 milijonov evrov, so spomladi ocenjevali na ministrstvu za finance. Razbrenitev regresa je tudi najbolj opazna z vidika obremenitve dohodkov posameznikov.

Podoben učinek na razbremenitev dohodkov iz delovnega razmerja bi imela tudi dodatna razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost, ki pa je padla v vodo. Spomladi je ministrstvo za finance predlagalo, da se neobdavčeni del nadrade zviša na 150 odstotkov povprečne plače preteklega leta. Nagrada za uspešnost je izvzeta iz osnove za dohodnino, se pa od nje plačujejo socialni prispevki delodajalca in delavca. Ker se je ministrstvo odpovedalo razbremenitvi, obdavčitev 13. plače tako ostaja nespremenjena. Podjetje lahko zaposlenim enkrat letno izplača nagrado za delovno uspešnost do višine povprečne plače. Takšno izplačilo se ne šteje v osnovo za dohodnino, se pa plačajo socialni prispevki.

image
Osnovni cilj predloga je predvsem razremenitev dohodkov iz delovnega razmerja ali dela. Foto Leon Vidic


Ključni problem slovenskega sistema nagrajevanja za poslovno uspešnost je v tem, da so nagrade v Sloveniji omejene s povprečno plačo v Sloveniji, medtem ko je v tujini splošno uveljavljena praksa, da so nagrade in z njimi povezane davčne olajšave odvisne od plače posameznika. V Avstriji sta tako manj obdavčeni 13. in 14. plača posameznika. Avstrijska rešitev je primernejša iz dveh razlogov. Prvič, ker lahko delodajalec individualno nagradi posameznika glede na njegov učinek v podjetju in drugič, ker avstrijska razbremenitev nagrad spodbuja delodajalce, da zvišujejo tudi osnovno plačo. Pri nižjih plačah so v Avstriji bolj omejene tudi nagrade za uspešnost in drugi bonusi.


Prenova dohodninske lestvice


image
Davčne spremembe zajemajo že uveljavljeno razbremenitev regresa, spremembo dohodninske lestice in olajšav, zvišanje davka na dohodek podjetij, minimalno obdavčitev dohodkov podjetij in zvišanje odavčitve dohodkov iz kapitala. Foto Reuters

Osrednji del davčnih sprememb je prenova dohodninske lestvice in dvig splošnih davčnih olajšav. Slovenija ima štiristopenjsko dohodninsko lestvico. Prvi razred, do 8500 evrov osnove, je obdavčen s 16 odstotki in ostaja nespremenjen, le da se je zgornja meja premaknila iz zdajšnjih 8021,34 evra. Obdavčitev dohodkov od 8500 evrov do 25.000 evrov (zgornja meja razreda se zvišuje za 800 evrov) se zniža za odstotno točko, na 26 odstotkov. Prav tako za odstotno točko, na 32 odstotkov, se zniža obdavčitev dohodkov med 25.000 evrov in 50.000 evrov (zgornja meja razreda se zvišuje za dva tisoč evrov). K razbremenitvam je treba dodati še zvišanje splošne davčne olajšave na 3500 evrov, višje pa je postavljena tudi meja, do katere velja še dodatna splošna davčna olajšava. Ta meja je dvignjena zato, da ne bi vplivala na obdavčitev minimalne plače (ki se s prihodnjim letom izdatno dviga).

Razbremenitev plač je sicer korak v pravo smer, vendar pa bo davčno breme stroška dela pri povrečni slovenski plači še vedno višje kot na primer pri naših severnih sosedih Avstrijcih. Tudi Avstrija pripravlja razbremenitev plač z letom 2021. Zaradi padca vlade je sicer negotovo, ali bodo davčne spremembe, ki jih Avstrija pripravlja že nekaj časa, tudi do konca izpeljane.
Problematična ostaja obremenitev višjih plač, torej strokovnega kadra. Avstrija ima denimo socialno kapico, tako da se obremenitev plač pri višjih zneskih spreminja zelo malo. Seveda se spremeni struktura plačanih davkov. Povečuje se delež dohodnine, zmanjšuje pa delež prispevkov. Ker Slovenija nima socialne kapice, se obremenitev dela pri višjih izplačilih močno povečuje.


Višji davek od dohodka pravnih oseb

Ministrstvo za finance predlaga dvig davka na dohodek pravnih oseb iz zdajšnjih 19 na 20 odstotkov v letu 2020. S tem naj bi država pokrila del izpada zaradi zmanjšane obremenitve dela.

Čeprav dvig za eno odstotno točko ne spreminja bistveno konkurenčnosti poslovnega okolja, pa je ob tem moteče, da ministrstvo za finance oziroma ministrstvo za gospodarstva pred spremembo nista naredili analize razlogov, zakaj je poslovno okolje v Sloveniji nespodbudno. Druga težava pa je tudi v tem, da Slovenija viša obdavčitev podjetij v času, ko razvite države te davke znižujejo. ZDA so davek od dohodka pravnih oseb znižale iz 35 odstotkov na 21 odstotkov. Avstrija namerava davek od dohodka pravnih oseb znižati na 20 odstotkov. O znižanju davka na dobiček podjetij razmišlja tudi Nemčija. Slovenija nima ustrezne davčne strategije in obdavčitev kapitala je pogosto predmet političnih interesov, posledična nejasnost pa vpliva tako na relativno skromne investicije kot tudi na nižjo dodano vrednost gospodarstva.

image
Ministrstvo za finance uvaja tudi novo spremembo obdavčitve dohodkov iz kapitala. Foto Leon Vidic


Višja obdavčitev dohodkov iz kapitala

Ministrstvo za finance uvaja tudi novo spremembo obdavčitve dohodkov iz kapitala. To bo že osma sprememba davčnih stopenj in načina obdavčevanja dohodkov iz kapitala. Dohodki iz kapitala bodo ostali izvzeti iz dohodnine, vendar pa se obdavčitev obresti, dividend in drugih dohodkov iz kapitala zvišuje iz 25 na 27,5 odstotka.

Minimalna davčna stopnja po predlogu ministrstva za finance, ki je zdaj v javni razpravi, znaša sedem odstotkov.

Ministrstvo za finance osnovno stopnjo kapitalskih dobičkov (dobičkov od prodaje vrednostnih papirjev in deležev v kapitalu) iz zdajšnjih 25 odstotkov zvišuje na 27,5 odstotka. Hkrati pa za pet odstotnih točk zvišuje dobičke, ustvarjene z daljšo dobo imetništva. Po petih letih imetništva naj bi bili dobički obdavčeni z 20 odstotki (zdaj je davčna stopnja 15 odstotkov), po desetih s 15 odstotki in po 15 letih imetništva z 10 odstotki. Kapitalski dobički, ustvarjeni z dobo imetništva nad 20 let, ostajajo neobdavčeni.

Poleg neprestanih sprememb, ki vnašajo zmedo med vlagatelje, bi lahko bila nova sprememba tudi neustavna. Spremembo bi lahko izpodbijali vlagatelji, ki že imajo naložbe. Čeprav je sicer res, da obveznost obdavčitev nastopi ob prodaji vrednostnega papirja, pa bo ta drugačna, kot jo je vlagatelj pričakoval v času nakupa. V vsakem primeru pa neprestane spremembe obdavčitve dohodkov iz naložb kažejo, da država nima ustreznega odnosa do dolgoročnih oblik varčevanja.

Poleg tega se s predlagano spremembo tudi povečujejo razlike med različnimi vrstami davkov. Posledično pa to pomeni, da imajo posamezniki z večjim obsegom premoženja večji interes, da davčno optimimirajo tovrstne prihodke.

Najbolj bodo s spremembami prizadeti manjši varčevalci, mali delničarji in lastniki posameznih nepremičnin. Ukrep je sporen tudi zato, ker ima Slovenija zelo neugodna demografska gibanja, zaradi katerih bi morala spodbujati različne oblike varčevanja prebivalcev. Toda ti bodo zaradi sprememb po eni strani manj aktivno upravljali svoje prihranke, saj plačila davkov izrazito vplivajo na njihove naložbene odločitve, po drugi strani pa bodo tudi manj pripravljeni varčevati. To pa po eni strani pomeni težave na področju pokojninskega in socialnega varstva, po drugi strani pa se s tem opazno zmanjšuje investicijska sposobnost gospodarstva, ki ima še bolj omejene vire financirana. Zaradi nenehnih sprememb je obdavčitev kapitalskih dobičkov v daljšem časovnem obdobju povsem kaotična.

image
REUTERS


Omejitev uveljavljanja davčnih olajšav

Stranka Lista Marjana Šarca je že v predvolilnem času napovedala uvedbo minimalne obdavčitve dobičkov (dohodkov) podjetij. Minimalna davčna stopnja po predlogu ministrstva za finance znaša sedem odstotkov.

Minimalni obdavčitvi večji del gospodarstva ne nasprotuje, vendar tudi ne bo imela večjega vpliva na poslovne odločitve podjetij. Z uvedbo minimalne davčne stopnje ministrstvo cilja na podjetja, ki si davčno breme (pretirano) znižujejo z davčnimi olajšavami. V tem pogledu je treba le opozoriti, da je sprememba napačno usmerjena. Dejansko je ukrep naperjen proti tistim, ki investirajo, vlagajo v raziskave in razvoj, zaposlujejo invalide ... Čeprav je marginalnega pomena, pa je sporno sporočilo, ki ga s tem ukrepom daje ministrstvo za finance. A nekateri gospodarski velikani, ki plačujejo malo ali nič davka na dobiček, ne bodo občutili spremembe. Zlasti mednarodna podjetja ustvarijo računovodski dobiček z neobdavčenimi prihodki in njihova davčna osnova je skromna ali celo negativna.
Več iz rubrike