Kje na trgu iskati potencial?

Vprašanje

Sprostil se mi je depozit v višini 50.000 evrov. Sredstev nimam namena vezati. Rad pa bi se usmeril na kapitalske trge. Tveganju sem srednje naklonjen. Sredstva bom potreboval čez 15 let. Dodatno bi lahko na mesec varčeval še 200 evrov.

...

Odgovor

Glede na dobo varčevanja in profil vlagatelja bi vam še vedno priporočil, da sprejmete nekoliko višje tveganje, saj je doba dovolj dolga, da vas morebitni pretresi na borzah ne bodo močno prizadeli, portfelj pa si boste dodatno zavarovali z mesečnimi vplačili. Pri mesečnem vložku ste že dejali, da bi v obdobju 15 let dodatno varčevali 200 evrov na mesec. To pomeni še dodatnih 36.000 evrov ob ničelni donosnosti. Ob petodstotni povprečni letni donosnosti bi po preteku 15 let privarčevali 53.000 evrov, ob šestodstotni 57.000 evrov, ob sedemodstotni pa 62.000 evrov. Predlagamo sklenitev varčevalnega načrta pri kateri od slovenskih družb za upravljanje, saj boste tako veliko lažje v tem obdobju prilagajali strukturo že privarčevanih sredstev, saj so prehodi med podskladi posameznega krovnega sklada neobdavčena ter v pri večini ponudnikov tudi brezplačni.

Predlagam tudi, da sklenete še en, kratkoročni varčevalni načrt z delom že privarčevanih sredstev, da torej del sredstev plasirate na trg postopno v obdobju prihodnjih pet let. Za to namenite približno 20 odstotkov portfelja oziroma približno 165 evrov. Tako si boste še dodatno znižali stopnjo tveganja ter izkoristili metodo povprečnega stroška. V zadnjih dveh letih za mesečno varčevanje (tudi zase) priporočam predvsem države vzhodne Evrope, ki so tesno povezane z Rusijo. Rusija ima ciklično gospodarstvo, ki je zaradi močne odvisnosti od cen energentov obsojeno na cikle periodične devalvacije. Zadnji cikel je poskrbel za to, da so se vrednotenja na ruskem trgu precej znižala in ima država veliko potenciala, ki ga dolgoročni vlagatelji lahko izkoristijo.

Zanimiv trg za dolgoročne varčevalce je, na primer, tudi Indija, ki se lahko pohvali z odlično demografsko sliko ter velikim notranjim trgom. Ta se lahko brez večjih težav spopade z zunanjimi šoki. Negativni vidik indijskega gospodarstva so visoke socialne razlike, vendar za tako veliko državo v razvoju to ni nič nenavadnega. V zadnjih letih sprejete reforme že kažejo pozitivne rezultate, čeprav glavnine učinka še vedno nismo videli. V prihodnje bo na trgu navzočih vse več tujih ter domačih vlagateljev, kar bo pozitivno vplivalo na razvoj ter posledično na cene delnic indijskih podjetij.

Del sredstev v višini 10.000 evrov bi vam priporočil, da pustite likvidnega na banki kot varnostno rezervo. Teh sredstev se vam trenutno ne izplača vezati, saj bi se za skoraj ničelno donosnost odpovedali likvidnosti.

Preostanek v višini 30.000 evrov pa vam svetujem, da razporedite med evropske delnice, delnice finančnega sektorja ter široko razpršen sklad zasebnega kapitala. Evropske delnice so v smislu dogajanja v preteklih letih precej zaostale za ameriškimi, ki že kažejo prve znake pregretosti. Učinki sprejetih ukrepov evropske centralne banke v kombinaciji z ukrepi nacionalnih vlad pa že kažejo rezultate. Tako bo to v prihodnje poskrbelo za večje zanimanje vlagateljev za evropske delnice, kar bi posledično moralo zvišati njihovo vrednost. Kot sektorsko naložbo pa bi poudaril predvsem ameriški finančni sektor, ki je v očeh vlagateljev zaradi monetarne politike Federal Reserve ter napovedi nove ameriške administracije spet postal zanimiv.

V primeru alternativnih naložb bi vam predlagal, da poiščete široko razpršen sklad zasebnega kapitala in tako poskrbite za še boljšo razpršitev portfelja. Skladi zasebnega kapitala spadajo v segment alternativnih naložb in imajo navadno nižjo korelacijo z delniškimi trgi. Prav tako so te naložbe nizko likvidne, kar pomeni, da svojega denarja ne prejmete na račun v roku nekaj dni, kot je v navadi pri vzajemnih skladih, ampak po izteku nekega obdobja oziroma po obdobju, namenjenemu izplačevanju vlagateljev. Zato je tudi priporočljivo investiranje v alternativne naložbe le z delom portfelja (okoli 20 odstotkov in tudi več).

Predlog razdelitve sredstev:

• 20 odstotkov: široko razpršen sklad zasebnega kapitala
• 20 odstotkov: mesečno varčevanje s poudarkom 
na vzhodni Evropi
• 20 odstotkov: denarna rezerva
• 30 odstotkov: evropske delnice
• 10 odstotkov: finančni sektor