Kdo je lažni s. p. in kdo pravi

Od začetka devetdesetih do prvih let novega tisočletja so bili samostojni podjetniki skupina obrtnikov, trgovcev, uvoznikov in drugih, ki jim je uspelo izkoristiti prednosti razmeroma prostega trga, da so sebi in še komu okoli sebe zagotavljali dostojno življenje. »Ta pa je privatnik,« je veljalo za nekoga, ki je bil dobro priskrbljen. Kaj pa danes? Danes smo skoraj vsi že samostojni podjetniki. Ne potrebujemo podjetniškega načrta, osnovnega kapitala ali drugih sredstev. Če si s. p., danes običajno pomeni, da si prekarec. Delodajalci namreč vedno pogosteje delo ponujajo le osebam z odprtim espejem. »Iščemo s. p. za delo v gostinstvu. Iščemo distributerja z lastnim s. p. ali d. o. o. Iščemo kozmetičarko z lastnim s. p. Iščemo trgovko z lastnim s. p.« Ta oblika dela je postala obvod mimo (pre)visoke obdavčitve dela, ki je ena najvišjih v Evropi, menijo delodajalci, delavci, ki to sprejmejo, pa bodisi nimajo druge možnosti bodisi to obliko sodelovanja predlagajo sami, če so njihovi zaslužki nekoliko višji, saj se tudi njim dajatve zdijo previsoke. Po uradnih podatkih marsikateri samostojni podjetnik ne zasluži niti polovice minimalne plače.

Espeji so z 41,8 odstotka danes najbolj razširjena oblika poslovanja na slovenskem trgu. Gospodarskih družb, družb z omejeno odgovornostjo in delniških družb, je 35,2 odstotka, preostali poslovni subjekti so državna podjetja, društva, neprofitne organizacije ...

Če to pretvorimo v delovno silo, je 11 odstotkov celotnega delovno aktivnega prebivalstva na trgu espejevcev. Leta 2015 jih je bilo po podatkih statističnega urada 92.147; v to številko so vključeni tudi popoldanski espeji, torej osebe, ki imajo redno zaposlitev, v popoldanskem času pa opravljajo še samostojno, ter espeji, ki so obdavčeni na podlagi normiranih dohodkov. Teh je bilo lani 20.026, predlanskim pa 12.153. Rast je posledica lanske spremembe zakonodaje, po kateri se je tistim, ki so se odločili za tak sistem obdavčitve, avtomatično priznalo 80 odstotkov stroškov od vseh prihodkov.

Največ espejev v strokovnih dejavnostih

Med letoma 2009 in 2015 je bil daleč največji delež espejev v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti, kjer se je njihovo število tudi najbolj povečalo, za 61 odstotkov. V tej dejavnosti je bilo po evidenci statističnega urada lani 16.948 espejev, kar 23 odstotkov vseh. To lahko pojasnimo z visoko obdavčitvijo plač v višjih dohodninskih razredih, torej pri tistih, ki imajo na leto več kot 70.907,20 evra neto osnove, to pa so običajno delavci v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti. Ker država dohodek v najvišjem razredu obdavči po 50-odstotni stopnji (pri 5565 evrih neto plače je skupen strošek delodajalca 13.663 evrov), ti delavci tako raje odprejo espe, kjer si s prikazovanjem stroškov znižajo zavarovalno osnovo in dobijo izplačan višji neto znesek. Lani so espeji v navedeni dejavnosti po podatkih Ajpesa ustvarili 43,7 milijona evrov neto dohodka (ena oseba je po odbitju stroškov v povprečju prikazala 5413 evrov letnega zaslužka), vseh prihodkov od prodaje pa so imeli skoraj 299,4 milijona evrov.

Za dvakrat se je število espejev povečalo tudi v kulturni ter informacijski in komunikacijski dejavnosti. Tukaj so prihodki občutno nižji, v kulturni dejavnosti je bil tako skupni neto dohodek podjetnikov nekaj manj kot 5,4 milijona evrov, kar pomeni, da so po odbitju vseh stroškov v enem letu zaslužili povprečno 3031 evrov, torej še enkrat manj od minimalne plače.

V teh šestih letih je število vseh samostojnih podjetnikov zraslo za 15,3 odstotka. Rast je posledica državnih subvencij za nove espeje v preteklosti, visoke obdavčitve ter vse večjih zahtev delodajalcev po sodelovanju z espeji. Zanje je namreč to ceneje kot sklepanje delovnih razmerji, saj tem delavcem ni treba plačevati malice, potnih stroškov, dopusta, regresa in bolniške odsotnosti.

Vabljivost višjega neta

Koliko espejevcev je dejanskih samostojnih podjetnikov, koliko pa je »lažnih«, torej takšnih, pri katerih obstajajo elementi delovnega razmerja, a delodajalci zahtevajo sodelovanje prek espeja, je za Slovenijo iz uradnih podatkov nemogoče izluščiti. Glavna inšpektorica za delo Nataša Trček navaja, da se podjetja pri nadzoru večkrat izgovarjajo, da delavci sami želijo delati prek espeja. »To je seveda res, saj imajo s prikazovanjem visokih stroškov nižjo zavarovalno osnovo, torej plačujejo najnižje socialne prispevke, kar jim posledično prinaša višji neto prihodek, kot pa če bi bili zaposleni,« razlaga Trčkova. A tukaj se skriva dolgoročna težava. Če bi bil delavec zaposlen za isto neto osnovo, bi moral delodajalec zanj plačevati višje socialne prispevke, torej bi se v državno pokojninsko blagajno nateklo več, delavec pa bi imel tudi višjo pokojnino, kot jo bo imel po plačevanju minimalnih prispevkov. Take namreč plačuje večina samozaposlenih, je pa res, da ta številka upada. Pred leti je bil po besedah glavne inšpektorice delež espejev, ki so plačevali minimalne prispevke, 86 odstotkov, danes, kot vidimo iz tabele, slabih 70 odstotkov. Nizek delež minimalnih prispevkov leta 2014 pa je posledica državnih subvencij iz leta 2012/2013, s katerimi se je espejem zvišala zavarovalna osnova, in ne podaja realne slike. Na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pravijo, da je vpliv rasti števila samostojnih podjetnikov na pokojninsko blagajno v prihodnosti težko napovedati, a dodajajo, da se z večanjem števila samostojnih podjetnikov med drugim zmanjšuje število brezposelnih in zvišuje število zavarovancev, ki plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pomembna sta tudi višina osnove, od katere si obračunavajo prispevke, in samo plačevanje prispevkov. To glede na njihove podatke raste.

Odkritih več kršitev

Letos je do konca novembra inšpektorat za delo ugotovil 133 kršitev 13. člena zakona o delovnih razmerjih, ki prepoveduje delo na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, lani pa 163. Inšpektorji so v večini podjetij zaznali večje število delavcev, ki so nezakonito delali na podlagi pogodb civilnega prava, vendar se praviloma za enega delodajalca šteje le ena kršitev (ne glede na število delavcev, pri katerih so bile ugotovljene kršitve). Inšpektorica je na primer pri enem delodajalcu, torej v okviru ene kršitve, ugotovila, da 78 oseb opravlja delo v nasprotju z zakonom. »Ministrstvo meni, da lažnih espejev ni veliko, toda sama menim nasprotno. Nihče v državi ne pozna dejanskega stanja. Na inšpektoratu deluje približno 40 inšpektorjev, vseh poslovnih subjektov pa je več kot 200.000, kar pomeni, da jih 70 odstotkov ni nikoli izpostavljenih nadzoru,« pojasnjuje Trčkova. A ko so, je zelo očitno, kdo je lažni espe in kdo ne. »Zakon je jasen: če obstajajo elementi delovnega razmerja, mora biti razmerje sklenjeno, druge možnosti za najem delovne sile delodajalci nimajo. Če samostojni podjetniki opravljajo delo za plačilo, nepretrgoma in se od njih zahteva prisotnost ali pa so plačani po opravljenih urah, je to v nasprotju z zakonom ne glede na druge dejavnike.«

Veliko kršitev zaznavajo v telekomunikacijskih dejavnostih, medijih, trgovinah in gostinskih lokalih. »V gostinskem obratu, ki deluje šestnajst ur na dan, ne more biti lastnik gostilne edini zaposleni, saj lahko dela le osem ur, jasno pa je tudi, da sam ne more opraviti dela natakarja in še kuharja. Torej mora imeti vsaj še eno zaposleno osebo, a je velikokrat nimajo, ker sodelujejo z espeji. To ni pravilno, saj ima tak delodajalec potrebo po delavcu ves čas. In tudi če je ne bi imel ves čas, zakon pozna veliko oblik dela, recimo zaposlitev za krajši delovni čas ali podjemno pogodbo, če gre res za kratkotrajno delo. Pri najemanju kuharjev prek espeja se prav tako ne morejo izgovarjati, da kuharji delajo še drugje. V tem primeru je treba uporabiti zakon o krajšem delovnem času. Lahko se delavca zaposli le za tri ure, pa ga še nekdo drug zaposli za tri ure in še nekdo za dve uri,« razlaga glavna inšpektorica.

Po tej logiki tudi zdaj razširjeno študentsko delo ni v skladu z zakonom, kadar je potreba po delu stalna. To je sodišče potrdilo v primeru Adrie Airways, ki je morala zato za nazaj študentom izplačati razliko med nakazili po napotnicah in plačo, ki bi jim kot redno zaposlenim pripadala po kolektivni pogodbi, pa tudi prispevke, potne stroške, dnevnice in regrese, skupaj z zamudnimi obrestmi, kar je naneslo 1,6 milijona evrov.

Pokojnina espejevca

Samostojnim podjetnikom, ki so si večinoma plačevali prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od minimalne osnove, tako da njihovo povprečje zavarovalnih osnov ne doseže zneska najnižje pokojninske osnove, se bo starostna pokojnina odmerila od najnižje pokojninske osnove. V primeru, da bi se v letu 2016 starostno upokojil samostojni podjetnik (moški), ki je dopolnil 59 let in 4 mesece starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa, bi njegova starostna pokojnina znašala 444 evrov. Ženska, ki je dopolnila 59 let starosti in 39 let in 4 mesece pokojninske dobe brez dokupa, bi imela 487 evrov pokojnine.

Izplačilo nadur prek espeja

Še nekje je sodišče podalo jasno usmeritev – pri izplačevanju nadur prek popoldanskega espeja. »Sodišče je potrdilo, da če nekdo dela osem ur v rednem delovnem razmerju, ne more istemu delodajalcu prek popoldanskega s. p. izdati računa za dodatne tri ure. Delodajalec mora imeti za te tri ure zaposlenega drugega človeka za krajši delovni čas ali pa jih delavcu izplačati kot nadure,« pojasnjuje Trčkova. A nadure so zakonsko omejene na največ dvajset ur na mesec, torej osem na teden, in so tudi obdavčene s socialnimi prispevki in dohodnino. To je seveda dražje, kot če delavec podjetju izda račun kot popoldanski espe, kar je, če je normiranec, obdavčeno zgolj s štirimi odstotki.

Vsi espejevci, predvsem pa lažni, ki so v takšno obliko prisiljeni, sicer bi podjetje prekinilo sodelovanje z njimi, se spoprijemajo tudi z izredno negotovim socialnim položajem, saj nimajo pravice do dopusta, bolniške odsotnosti, povrnitve stroškov za prevoz in malico. Poleg tega stalno čutijo pritisk, da jih lahko vsak čas odslovijo, saj zanje ne velja zakonsko določen odpovedni rok. »Pred kratkim mi je neki delodajalec dejal: Če delavca zaposlim, postane len in nezanesljiv, raje ga imam prek s. p., potem je vsaj produktiven. Odgovorila sem mu: Na srečo se gospodarska situacija izboljšuje in prepričana sem, da boste ostali brez dobrih delavcev,« razlaga Trčkova, ki meni, da se bodo v prihodnjih treh letih razmere na trgu izboljšale, dobri delodajalci pa bodo znali nagraditi dobre delavce. Se pa, kot pravi, položaj najprej izboljša za tiste, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost. »Trg deluje, a žal včasih prepočasi.«