Kdaj skleniti naložbeno življenjsko zavarovanje in na kaj je treba paziti?

Življenjska zavarovanja z varčevalno komponento delimo v dve skupini: z zajamčenim donosom, kjer za donos jamči zavarovalnica, in z vezavo na investicijske sklade, kjer naložbeno tveganje prevzema zavarovalec.
Fotografija: Roman Šipić
Odpri galerijo
Roman Šipić

V obdobju nizkih obrestnih mer so bile zavarovalnice prisiljene prilagoditi svojo ponudbo zavarovanj z znižanjem zajamčenih obrestnih mer, še ekstremnejše razmere pa lahko spremljamo pri ponudbi bančnih depozitov. Stranke, ki so pripravljene sprejeti nekoliko višje tveganje, se lahko odločijo za sklepanje naložbenih življenjskih zavarovanj z vezavo na investicijske sklade.

Kdaj se je smiselno odločiti za naložbeno življenjsko zavarovanje z vezavo na investicijske sklade?

• Ko nameravamo dolgoročno varčevati

Sklepanje naložbenih življenjskih zavarovanj z vezavo na investicijske sklade je primerno predvsem za dolgoročno varčevanje, saj so pričakovane donosnosti investicijskih skladov kratkoročno zelo negotove, s podaljševanjem dobe investiranja pa se povečuje verjetnost doseganja ciljnih donosov oziroma minimiziranje možnih izgub.

• Ko želimo davčno učinkovito naložbeno rešitev

Življenjska zavarovanja niso predmet obdavčitve z davkom od prometa zavarovalnih poslov in dohodnine, če zavarovanje traja vsaj deset let ob hkratnem pogoju, da sta zavarovalec ter upravičenec ista oseba. Ta davčna prednost je še izrazitejša v primeru dodatnih vplačil v času trajanja zavarovalne pogodbe, saj se doba deset let začne od dneva sklenitve zavarovalne pogodbe, ne od dneva posameznega vplačila kot v primeru neposrednih kapitalskih naložb ali neposrednih vlaganj v investicijske sklade.

• Ko želimo ohraniti fleksibilnost

Velika večina zavarovalnic v naložbenem zavarovanju omogoča menjavo investicijskih skladov ali pa prilagajanje strukture izbranih skladov življenjskemu ciklu s prehodom na manj tvegane sklade v poznejših letih, ko se bližamo upokojitvi.

Roman Šipić
Roman Šipić

Na kaj moramo paziti pri sklepanju zavarovanj?

• Zavarovalno kritje

Pomembno je poznavanje zavarovalnega kritja, saj le tako lahko ustrezno ločimo naložbeni del in zavarovalni. Navadno se del premije (tako imenovani riziko premija) nameni za potrebe pokrivanja stroška zavarovanja in morebitnih dodatnih kritij, preostanek pa gre v naložbeni del. Če želimo zagotoviti čim večji del vplačila v naložbeni del, je torej treba zavarovalni del minimizirati. V določenih primerih je smiselno razmisliti o ločenem zavarovanju za primer smrti ali bolezni, ki ne vključuje naložbene komponente.

• Izbira investicijskih skladov

Veliko investitorjev dela napako, da ob sklepanju naložbenega življenjskega zavarovanja izbere »najaktualnejši« ali »najbolj moden« investicijski sklad. Ker gre za dolgoročno varčevanje, se je smiselno odločiti za čim bolj razpršen sklad, pri čemer pri izbiri tveganosti sklada seveda sledimo svojim naložbenim ciljem in sprejemanju tveganja. Pomemben podatek pri izbiri investicijskega sklada je tudi kazalnik TER (»total expense ratio«), ki pove, kakšen efektivni strošek upravljanja za posamezen sklad lahko pričakujete.

• Stroški

Pred sklenitvijo naložbenega življenjskega zavarovanja se je treba natančno pozanimati o vseh stroških, povezanih z vodenjem zavarovalne pogodbe, saj le tako lahko naredimo primerjalno analizo stroškov v primerjavi z drugimi naložbami. V primeru dodatnih vplačil se lestvica vstopnih stroškov navadno znižuje z višino vplačila, zato je v določenih primerih smiselno razmisliti o enkratnih vplačilih. Prednost postopnih vplačil je predvsem v večjem avtomatizmu, hkrati pa se tako lahko izognete pretiranemu vplivu čustev na izbiro obdobja vplačila.

• Možnost predčasnih prekinitev

Čeprav je predčasno prekinjanje naložbenih življenjskih zavarovanj vedno povezano s stroški in davki, se je smiselno pozanimati, katere omejitve posamezna zavarovalnica postavlja za predčasno izplačilo odkupne vrednosti zavarovanja. Če predčasno izplačilo ni mogoče ali so stroški in davki previsoki, je boljša izbira »zamrznitev police« (tako imenovana kapitalizacija), s čimer ustavite dodatna vplačila na polico, sredstva pa ostanejo naložena do zaključka zavarovanja.

Naložbena življenjska zavarovanja so zanimiv način dolgoročnega varčevanja, s katerim lahko dosežete tudi davčno učinkovito rešitev. Pomembno pa je, da se pred sklenitvijo pogodbe pozanimate o stroških in možnostih sprememb med trajanjem zavarovalne pogodbe. 

 

 

Mag. Tine Pust, CFA, direktor sektorja financ in računovodstva v NLB Viti, življenjski zavarovalnici, d. d., Ljubljana 

Več iz rubrike