Kam z desetimi tisočaki?

Vprašanje

Spoštovani, kateri sklad mi svetujete za 10.000 evrov vredno naložbo za obdobje od pet do deset let? S skladi nimam nobenih izkušenj.

Odgovor

Glede na zapisano vam težko priporočamo konkretno izbiro sklada, saj bi vas morali najprej spoznati ter določiti vaš profil vlagatelja, še sprejemljivo stopnjo tveganja ter na podlagi tega ugotoviti, katera naložba je za vas primerna.

Motiti se je človeško, ni pa donosno. Niti strokovno podkovani borzni udeleženci se ne morejo z gotovostjo povsem izogniti možnim napakam pri naložbah. To pa zato, ker vir napak ponavadi ni nestrokovnost, ampak psihologija investitorja, saj pod psihičnim pritiskom trga prevečkrat prehitro proda.

Ustrezna razpršitev je najpomembnejša

Slovenci še vedno prisegamo na banke, vse pogosteje pa se spogledujemo s kapitalskimi trgi, kjer nam visoko tveganje žal ne pomeni težav. V lovu na visoke dobičke smo pogosto pripravljeni iti predaleč.

Dober primer je zadnja finančna kriza, ko so slovenski vlagatelji zaradi neustreznih razmerij med naložbenimi razredi oziroma previsoko tveganimi naložbami izgubili neprimerno več kot vlagatelji na razvitih zahodnih trgih. To nas privede v paradoks, ki dokazuje nizko stopnjo finančne kulture. Slovenski vlagatelji glede na zahodne standarde konservativno ohranjamo velik delež investiranih sredstev v bankah, po drugi strani pa na kapitalskih trgih tvegamo veliko preveč. Domači vlagatelji so v letih pred krizo (pre)veliko pozornosti namenjali skladom, ki so sredstva investirali v Sloveniji ter na Balkanu. Želja po nadpovprečnih donosih se je hitro spremenila v strah pred izgubo sredstev, in to je posledično še poglobilo krizo na trgih nekdanje Jugoslavije, saj so vlagatelji začeli množično izplačevati investirana sredstva. Če je povprečen delniški sklad v desetmesečnem obdobju zniževanja tečajev izgubil približno 40 odstotkov sredstev, so skladi, ki so sredstva investirali na trge nekdanje Jugoslavije, izgubili okoli 65 odstotkov svoje vrednosti.

Kam investirati?

Stranke najpogosteje seveda sprašujejo, kaj se bo na borznih trgih dogajalo v prihodnje. Tega ne ve nihče. Lahko le predvidevamo na podlagi nam zdaj znanih podatkov. Če pogledamo sedanje razmere na trgih, opazimo, da smo na razvitih trgih na rekordnih vrednostih, prihajajoče leto nas pa tudi ne navdaja s pretiranim optimizmom. Trenutno je zato za povprečnega vlagatelja smiselna sestava portfelja, ki sledi dolgoročnim ciljem. Glede na ročnost bi bila smiselna naslednja razporeditev sredstev ( graf).

Pexels

Naložbeni portfelj je treba najmanj enkrat na leto pregledati in po potrebi prilagoditi, da bi še naprej sledil določeni strategiji, saj gibanja na trgih hitro povzročijo stanje, da portfelj lahko nenadoma postane preveč tvegan ali pa tudi preveč konservativno usmerjen glede na vaše cilje.

Če pa ste vlagatelj, ki je pripravljen sprejeti višjo stopnjo tveganja, se lahko osredotočite tudi na trge, ki so trenutno podcenjeni in pomenijo visok dolgoročni potencial. Utemeljeno pa je opozorilo, da v nadaljevanju omenjeni trgi niso primerni za povprečnega vlagatelja za investiranje večjega dela naložbenega portfelja, saj s seboj nosijo tudi visoko nihajnost, tako navzgor kot tudi navzdol.

Govorimo o trgih v vzhodni Evropi, predvsem o Rusiji. Rusija je zdaj eden najcenejših trgov na svetu, ki so ga prizadele sankcije, dogajanje v zvezi z Ukrajino ter še vedno nizke cene nafte. V nekaj letih se bodo razmere verjetno uredile, kar bi moralo vplivati tudi na nacionalno valuto in cene ruskih delnic. Tako je potenciala veliko, zelo visoko pa je tudi tveganje.