Kam investirati v letu 2018

Čeprav je bilo leto 2017 eno najbolj mirnih v zgodovini, je bilo še vedno tudi eno najbolj nenavadnih. Le redko smo bili priča tako stabilni rasti, brez enega večjega nihaja. Kljub recesiji na političnem parketu, ne glede na dogajanje v zvezi s Severno Korejo, Donaldom Trumpom, zdravstvenimi reformami v ZDA, volitvami in referendumom v EU ter številne proteste na skoraj vseh celinah, politično dogajanje ni vplivalo na dogajanje na pomembnejših svetovnih borzah.

Pomembnejši svetovni borzni indeksi so skoraj vsak teden podirali rekorde. Eno najvišjih rasti smo videli v ZDA, kjer je indeks S&P 500 pridobil približno 22 odstotkov, ameriški tehnološki indeks Nasdaq pa okoli 32 odstotkov. Rast nad desetimi odstotki, kljub političnim pretresom, smo videli tudi v Evropi na skoraj vseh trgih. Izjema je predvsem borza v Zagrebu, ki jo je prizadelo dogajanje, povezano z Agrokorjem. Še največje pozitivno presenečenje pa so bile države v razvoju, rast katerih je v veliko primerih presegala tudi 30 odstotkov.

Pixabay

Zakaj je bilo leto nenavadno

Predvsem zaradi volatilnosti, ki je bila na rekordno nizki ravni, kar je dalo prednost pasivno upravljanim skladom, saj analiziranje in izbira pravih naložb nista bila tako ključna kot v negotovih časih. Če se znova dotaknemo indeksa S&P 500, je bila njegova povprečna dnevna sprememba tako nizka nazadnje leta 1964. Tudi najvišja dnevna rast indeksa v vsem letu znaša le 1,38 odstotka. Podatek, ki govori v prid nizki volatilnosti, so tudi nižji padci. Indeks se vse od izvolitve Trumpa ni znižal za več kot tri odstotke od svoje rekordne vrednosti, kar naredi to 14-mesečno obdobje za najdaljše v zgodovini. V zadnjih 13 mesecih pa indeks niti enkrat ni končal meseca z izgubo; nazadnje smo bili temu priča leta 1959.

Če se dotaknemo vzajemnih skladov, so leta 2017 najbolj pozitivno izstopali skladi, ki so sredstva vlagateljev investirali v sektor informacijske tehnologije, najnižjo oziroma negativno donosnost pa so dosegli skladi, ki investirajo v sektor industrije, energetike ter surovin. Med regijsko usmerjenimi skladi so največ pridobili tisti, ki sredstva vlagateljev investirajo v delnice podjetij razvijajočih se držav, najmanj pa obvezniški globalni skladi.

Na kaj bomo morali biti pozorni v letu 2018

Če je bilo leto 2017, predvsem zaradi nizke nihajnosti, zelo uspešno za pasivno upravljane sklade, bi lahko rekli, da obstaja visoka verjetnost, da bo letos prišlo do izraza aktivno upravljanje. Verjetnost, da bo nihajnost vztrajala na zgodovinsko nizki ravni še eno leto, je namreč precej nizka. Naivni bi bili, če bi to pričakovali. Če se nihajnost vrne, obstaja precejšnja verjetnost, da jo bo poganjalo dogajanje na obvezniških trgih, če bodo centralne banke monetarno politiko zategovale hitreje od trenutnih pričakovanj trgov. Zaradi tega bi morali imeti prednost aktivno upravljani skladi, saj se pogosteje prilagajajo glede na razmere na trgih, pri naložbah pa niso tako omejeni s sestavo posameznih indeksov in naložbe lahko izbirajo po opravljeni poglobljeni analizi.

Gledano po regijah bi še vedno v ospredje postavili ZDA, predvsem zaradi učinkov davčne reforme ter optimističnih napovedi glede ameriškega dolarja, katerega gibanje je bilo lani presenečenje za veliko večino analitikov. Med posameznimi sektorji bi posebej omenili tehnologijo, finance in energetiko. Gledano špekulativno pa bi več poudarka še naprej dajali regiji Balkana in Vzhodne Evrope.

-------------------

Opomba: Prispevek je zgolj informativne narave in ne predstavlja strokovnega svetovanja. Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Zgornje podatke o povprečni donosnosti so izračunali v družbi Vzajemci Skupina, d. o. o., na podlagi aritmetične sredine donosnosti vseh skladov skupine.