Kam investirati pod Trumpom

Trumpov stil vodenja Združenih držav Amerike ima precej značilnosti upravljanja skladov zasebnega kapitala. Takoj po imenovanju je nagovoril delničarje (državljane) z osrednjim sporočilom, da je podjetje (država) podcenjeno, saj ga nekdanje vodstvo ni ustrezno upravljalo. Zato je začel uvajati korenite spremembe, mi pa lahko poskusimo predvideti smer razvoja ZDA v prihodnjih štirih letih.

Vlagatelji v sklade zasebnega kapitala vedo, kaj bo sledilo: Trump se bo fokusiral na povečevanje kratkoročnih dobičkov in optimizacijo poslovnih rezultatov, da bi s tem zagotovil maksimalno vrednotenje države, preden jo preda naslednjemu upravljavcu. Pri trgovinskih ali geopolitičnih partnerstvih se bo osredotočil na tista, ki bodo zagotavljala takojšnje koristi, vezane na vrednotenje, medtem ko bodo dolgoročne priložnosti ali nevarnosti ostale v drugem planu, kar kaže na primer vprašanje podnebnih sprememb.

Glede na upravičeno domnevo, da lahko takšno dinamiko globalnega okolja pričakujemo vsaj prihodnja štiri leta, je ključno vprašanje, kaj to pomeni za vlagatelje, ki vedno želijo optimizirano donosnost svojih naložbenih portfeljev. Vlaganje na trge zasebnega kapitala je v tem času primerna alternativa, saj bi ti trgi pod Trumpom po mnenju številnih analitikov lahko nadaljevali zavidljivo rast iz preteklih let.

AP

Kakšne naložbe so pravzaprav skladi zasebnega kapitala? Njihov cilj je izboljšati dobičkonosnost prevzetih podjetij in jih nato prodati. Upravljavci teh skladov dajejo največji poudarek odkupom večjih, zrelih podjetij, kar je ena najbolj stabilnih in donosnih strategij zasebnega kapitala. Upravljavci z dobrimi povezavami in široko bazo podjetij največkrat kupijo podjetje v težavah, ga prestrukturirajo, povežejo z novimi poslovnimi partnerji, in ko se poslovanje stabilizira, podjetje z dobičkom prodajo. Številne primere lahko vidimo tudi pri nas.

Skladi zasebnega kapitala so zaradi strategij, ki jih lepo ponazarjata Apollov nakup in nato prodaja NKBM, v zadnjem desetletju postali eden najdonosnejših naložbenih razredov.

Eden najbolj znanih je nakup banke NKBM, ki je šolski primer uspešnega delovanja skladov zasebnega kapitala v slovenskem prostoru. Kar je zanimivo, saj je zgodba NKBM v očeh mnogo državljanov zapisana kot zgodba o neuspehu. Naj spomnimo, da se je lani država v celoti umaknila iz lastništva sanirane banke, ameriški investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sta za 100-odstotni delež NKBM odštela 250 milijonov evrov. Ne le da je sklad Apollo, skupaj z EBRD, za 250 milijonov postal lastnik banke, v katero je država konec leta 2013 vložila 870 milijonov evrov, ampak so si konec junija novi lastniki na skupščini že izplačali prve dividende. Iz banke so izplačali celoten bilančni dobiček oziroma skoraj 17 milijonov evrov.

Skladi zasebnega kapitala so zaradi strategij, ki jih lepo ponazarjata Apollov nakup in nato prodaja NKBM, v zadnjem desetletju postali eden od najdonosnejših naložbenih razredov s 13,7-odstotno povprečno letno donosnostjo (CAGR). Tako zasebni kot institucionalni vlagatelji so se pripravljeni odpovedati likvidnosti v zameno za nizko korelacijo z javnimi kapitalskimi trgi. Zasebni kapital v času omejenega bančnega financiranja gospodarstva vse bolj poganja tudi gospodarski in tehnološki razvoj. Zato lahko pričakujemo, da bo ravno ta naložbeni razred eden ključnih pri doseganju Trumpovega cilja »narediti Ameriko spet veliko«.

Mateja Cimerman, gostujoče pero