Kakšna je vloga zavarovalnic v finančnem sistemu?

Ključna funkcija zavarovalnic je prevzemanje tveganj, največji izziv pa je ustrezno uravnavanje sredstev in obveznosti tako, da kadarkoli lahko izplačajo zavarovalnino in hkrati dosegajo najugodnejše razmere med donosnostjo in sprejetim tveganjem za upravljana sredstva. Med zavarovalnimi vrstami ločimo predvsem premoženjska, življenjska in zdravstvena zavarovanja, pomemben del pa je tudi pozavarovanje. Gre za mehanizem, s katerim posamezne zavarovalnice lahko omejijo svojo izpostavljenost do določene panoge, osebe ali vrste škode na način, da tveganje prenesejo na pozavarovalnico.

Zavarovalnice so zaradi značilnosti svojega posla dolgoročni investitor, ki večino sredstev investirajo v varnejše naložbe, kot so državne obveznice, obveznice podjetniških izdajateljev z visoko boniteto in podobne instrumente. V manjšem delu pa zavarovalnice lahko investirajo tudi v delniške naložbe, nepremičnine in infrastrukturne projekte. Z uvedbo direktive Solventnost 2 in uvedbo tržnih tveganj pri izračunu zahtevane kapitalske ustreznosti so evropske zavarovalnice primorane ponovno oceniti ustreznost prevzemanja naložbenih tveganj in višino ponujenih obrestnih mer. Smo v obdobju nizkih cen, za podjetja z večjimi likvidnimi sredstvi pa že v obdobju negativnih depozitnih obrestnih mer. Agresivna denarna politika ECB in drugih centralnih bank tako ne dopušča veliko manevrskega prostora pri doseganju običajnih stopenj donosnosti in investitorje sili k prevzemanju vse večjih tveganj.

V svetovnem merilu so zavarovalnice leta 2015 zbrale več kot 4500 milijard ameriških dolarjev premij, od tega so dobra polovica premije življenjskih zavarovanj. Na slovenskem trgu pa so zavarovalnice lani zbrale slabi dve milijardi evrov premije, od tega so bile dobra četrtina (566 milijonov evrov) premije življenjskih zavarovanj. Zavarovalniški produkti v strukturi finančnih sredstev slovenskih gospodinjstev po podatkih Banke Slovenije za leto 2015 sicer pomenijo zgolj dobrih 17 odstotkov premoženja, največji del še vedno odpade na vezane vloge in gotovino (50 odstotkov oziroma 19,4 milijarde evrov), ki jim sledijo naložbe v vrednostne papirje in investicijske sklade (26 odstotkov). Slovenija tudi po relativnih kazalnikih zbrane premije življenjskih zavarovanj precej zaostaja tako za OECD kot povprečjem v evropski monetarni uniji (EMU), saj dosega zgolj dobrih 20 odstotkov povprečne premije OECD in EMU na prebivalca. Delež zbrane premije življenjskih zavarovanj v BDP, ki je v Sloveniji lani dosegel 1,4 odstotka, pa je za kar dve tretjini nižji, kot znaša povprečje OECD in EMU (vir: Swiss Re, Sigma No. 3 2016).

Slovenske zavarovalnice so v zadnjih letih iz finančne krize izšle kot relativno močne finančne institucije, razen selektivnih odpisov podrejenih instrumentov zaradi sanacije bančnega sistema pa tudi niso zaznale večjih težav pri upravljanju finančnih sredstev in zagotavljanju potrebne kapitalske ustreznosti. Pričakovati je, da se bodo zavarovalnice z razvojem digitalnih in drugih tržnih poti ter z razširitvijo nabora storitev še bolj približale strankam in jim tako zagotovile želeno varnost in donosnost investiranih sredstev. 

Mag. Tine Pust, CFA, direktor sektorja financ in računovodstva v NLB Viti, življenjski zavarovalnici, d. d., Ljubljana