Kako zavarovati naložbeni portfelj?

Vsi imamo radi presenečenja, le da eni bolj, drugi manj. A v primeru investiranja je zadnje, kar bi si želeli, to, da nas preseneti korekcija ali kriza. Če se na to ne pripravimo, lahko utrpimo škodo, na popravilo katere bomo morali čakati kar nekaj let.

Ni dvoma, da je dogajanje na trgih letos ugodno za vlagatelje, zato je vprašanje, kako daleč pri tem lahko gremo, povsem utemeljeno. Še primernejše pa je vprašanje: Kako lahko zavarujem svoj naložbeni portfelj, še preden se trgi »streznijo«?

Prva stvar, ki je ne smemo pozabiti, je spoznanje, da smo v taki fazi bikovega trga, ko logično razmišljanje ni več pomembno. Ravnanje je podobno tistemu pri športnikih, ko so po nekaj uspešnih potezah prepričani, da jim nič več ne more spodleteti. Kot na primer pri košarkarjih, ko po dveh zaporedno zadetih trojkah začnejo delati napake. Tako je tudi v svetu investiranja. Povedano z drugimi besedami, po nekaj naključnih uspešnih potezah menimo, da smo nepremagljivi, in naredimo napako. Logika takrat več ni pomembna, saj smo prepričani, da ne moremo izgubiti in da je vse, kar bomo storili, najboljša možna poteza. Takšno vedenje je trenutno najizrazitejše na trgu kriptovalut, a ga je mogoče opaziti tudi na splošnem trgu.

Zakaj so izgube sploh pomembne, če trg vedno nadomesti izgubljeno? Pomembno je razumeti, kako izgube vplivajo na naložbeni portfelj.

Zadnje, kar si želite, je to, da se ujamete v spiralo padcev v prepričanju, da bodo trgi naslednji dan res začeli rasti. Smiselneje je zato zavarovati portfelje in zamuditi del rasti kot obžalovati padce.

Uporabite pravo razpršitev

Pravilo, da ne smemo nositi vseh jajc v eni košari oziroma da moramo razpršiti portfelj, je znano vsem. Verjetno si mislite, da če imate v lasti večje število delnic z različnih trgov in portfelju dodate nekaj obveznic, ste naredili vse, kar lahko. A to preprosto ni dovolj, da bi ustrezno zavarovali svoj portfelj, saj so to vrednostni papirji z isto vrsto tveganja. Spomnimo se zadnje krize – ko se je njihova vrednost v ZDA znižala, so padci sledili po vsem svetu, ne glede na sektor ali regijo, v kateri smo bili izpostavljeni. Vzrok za to je mogoče iskati v tem, da gre za isto vrsto tveganja, zato morate gledati tudi na razpršitev tveganja.

Do razpršitve tveganja pridemo tako, da v portfelj dodamo različne vrste naložb z različnimi vrstami tveganja, da nas padec na borzah ne more prizadeti. Paziti moramo predvsem na to, da imajo te naložbe čim nižjo stopnjo korelacije z borznimi trgi.

Shutterstock

Pristop absolutnega donosa

Tak pristop je namenjen zmanjšanju izpostavljenosti »presenečenjem« in posledično tudi skrbi. Če to poenostavimo, absolutni donos sestavljata dve osnovni stvari – obresti in tržna rast vrednosti. Kot primer si zamislite nepremičnino, namenjeno oddajanju v najem, ter pomislite, na katero vrsto donosa imamo večji vpliv. Najemnina oziroma obresti so tisti del donosa, ki ga delno lahko nadziramo sami. Tržna vrednost nepremičnine pa je tisti del donosa, ki je odvisen od dogajanja na trgu. Poskusite v portfelj dodati več realnih naložb, ki izplačujejo obresti in si tako zagotovite določen donos. Če je vaš cilj sedem odstotkov letnega donosa in na račun obresti prejmete pet odstotkov, potem mora vrednost naložb zrasti le še za dva odstotka.

Pristop previdnega vlagatelja

Ta pristop je še najpreprostejši in se ga lahko lotite takoj. Gre za nekakšen preventiven ukrep, ki ga številni vlagatelji uporabljajo že več kot sto let. Pravilo določa, da delež naložb, ki mora biti izpostavljen borznim trgom, lahko izračunamo tako, da od sto odštejemo leta in dobimo delež portfelja v odstotkih, ki ga lahko izpostavimo borznim trgom. Primer: stari ste 55 let in vaš portfelj je vreden 60.000 evrov. Če je korekcija 15-odstotna, izgubite »le« devet tisoč evrov. A če sledite temu pravilu, bi morali v delnicah in obveznicah imeti dobrih 22.000 evrov, kar pomeni, da je vložek, izpostavljen korekciji, precej nižji.