Kako v manj kot petih minutah preveriti, ali gre za finančno prevaro

Skoraj vsak dan prejemamo številna vprašanja o različnih finančnih produktih, ki se predstavljajo za zlate jame. Prav zato vam bomo predstavili nekaj osnovnih korakov, ki vam bodo hitro pomagali prepoznati, ali na prvi pogled sanjska priložnost kaže sumljive znake prevare.

Sumljive spletne strani imajo praviloma kratko zgodovino (nekaj dni ali mesecev), zaradi česar jih ne moremo imeti ravno za kredibilne in vredne zaupanja. Zato najprej preverite datum registracije domene. Kako? Na domeni www.whois.com lahko preverite osnovne podatke o spletni strani, ki vam obljublja bajne donose. Vtipkajte ime sumljive spletne strani in preverite čas nastanka in obstoja. Kot je značilno za spletne finančne prevare, je čas rezervacije domene kratek, prav tako ponavadi lastništvo ni znano oziroma je povezano s sumljivi podjetji off-shore.

Metode nakazovanja denarja

Oblike plačevanja, kot so liberty reserve, e-gold, webmoney, bitcoini in drugi podobni eksotični načini nakazovanja denarja, omogočajo prejemniku sredstev, da ostane neodkrit. Poleg tega si ti lastijo visoke provizije (tudi več kot deset odstotkov celotnega zneska), kar je za resna investicijska podjetja nesprejemljivo. Takšna spletna stran, denimo, ne omogoča nakazovanja prek bančnega transferja, ki je za pošiljatelja znotraj sistema Sepa večinoma najcenejše. Ima pa slabo stran za prejemnike sredstev – zahteva namreč podatke o prejemniku denarja. In tistim, ki načrtujejo finančno prevaro, to vsekakor ni ravno pogodu.

Na spletni strani največkrat zgolj zasledimo podatek, da sredstva upravlja ekipa vrhunskih strokovnjakov. Konkretnih imen ali podjetij ponavadi nikoli ne najdemo. Dodatno olje na ogenj pa je lahko dejstvo, da je kontakt vedno mogoč samo prek internetnega obrazca.

Pexels

Prelepo, da bi bilo res

Neverjetni donosi, na primer 100 odstotkov v nekaj mesecih, zvenijo krasno. Dejstvo je, da je z uporabo maksimalnih finančnih vzvodov in posebno pri manjših vsotah mogoče prav vse, tudi doseganje teh na prvi pogled neverjetnih številk. Vsekakor pa takšnih rezultatov ni mogoče dosegati dolgotrajno oziroma je to zelo malo verjetno. Za primer vzemimo enega najboljših borznih trgovcev na svetu Paula Tudorja Jonesa, ki je leta 1987 ustvaril neverjetnih 200 odstotkov donosa, toda v enem letu. Ta rezultat še vedno velja za enega boljših dosežkov upravljavcev v zgodovini hedge skladov.

Če preverite reklame, tako da, denimo, v google vpišete ime finančnega produkta, najdete izjemno veliko oglasov, ki so, milo rečeno, sumljivi. V finančnem svetu največkrat velja, da priložnost ne najde nas (po možnosti taka, ki je le za zaprt krog ljudi), ampak mi njo. Pravi investicijski in donosni programi se namreč nikoli ne oglašujejo po googlu, saj ob ustrezni zakonodaji in regulativi to niti ni dovoljeno, poleg tega pa je glavni cilj poiskati kapitalsko močno podprte in poučene investitorje, kar pa zagotovo ni mogoče s spletnimi brskalniki.

V nepreglednih investicijskih strategijah prevaranti radi prikažejo ponarejene pretekle rezultate, na vsak način pa želijo skriti provizijo, ki jo upravljavec dobi glede na količino upravljanja sredstev. Pri večini super donosnih naložb se denar ponavadi izgublja s čezmernim trgovanjem (t. i. overtrading), ki je pogosto skrito za imenom skalpiranje, od njega pa imata veliko korist tako upravljavec kot borzna hiša, medtem ko investitor ponavadi ostane brez večjega ali celotnega deleža vloženih sredstev. Tako so take naložbe sanjske predvsem za tiste, ki jih ponujajo, saj ponavadi ne tvegajo nič – njihovo edino »tveganje« je prepričati vlagatelje, da se vdajo pohlepu.

Regulacija, regulacija in še enkrat regulacija

Vsak ponujen finančni produkt morajo regulirati pristojne nadzorne institucije. Če borzno hišo regulirajo pomembnejše nadzorne agencije v matični državi, je to lahko dober znak, seveda pa mora biti tudi država »nesumljivega« porekla. Kolikor toliko uspešen nadzor nad finančnimi produkti v trgovanju trenutno izvajata le angleška in ameriška agencija za nadzor vrednostnih papirjev (FSA UK in NFA).

Vse druge regulativne agencije večinoma niso kos naprednim tehnikam manipulacij borznih hiš. Pregled oglasov na googlu nam pokaže veliko borznih hiš, ki so regulirane v eksotičnih državah. Ravno pri teh je treba biti še posebno previden!

Uroš Bric, gostujoče pero