Kako so se finančni trgi odzvali na izvolitev Donalda Trumpa

Ameriški volivci so izbirali med šestimi kandidati, za zmago pa sta se potegovala Hillary Clinton in Donald Trump. Finančni trgi so tik pred koncem predvolilne kampanje pričakovali zmago demokratske kandidatinje tudi ker FBI ni našel nobenih dokazov, da bi 69-letna predsedniška kandidatka v primeru zasebne elektronske pošte kršila zakon, in jo tako opral krivde. Ankete so ponovno kazale napačno sliko. Zadnje dni pred volitvami je bila verjetnost za zmago republikanskega kandidata okoli 30 odstotkov. Zgodilo se je presenečenje, podobno kot v primeru Brexita, in Donald Trump je suvereno zmagal.

V KD Skladih smo ameriške volitve spremljali podrobno, sploh v zadnjih tednih in dneh, ko so te dosegle vrhunec in se do zadnjega ni vedelo, kdo bo iz te igre prišel kot zmagovalec. Pripravljeni smo bili tako na zmago Hillary Clinton kot na Donalda Trumpa. Slednji je zmagal na torkovih predsedniških volitvah in prejel dovolj elektorskih glasov - po dosedanjih podatkih jih je zbral 290, a štetje glasov še ni končano v vseh državah. Republikanci so nekoliko bolj pričakovano slavili tudi z večino v senatu in predstavniškem domu. Naslednja štiri leta bo v ZDA prevladovala konzervativna politika oziroma politika Donalda Trumpa. Nasprotniki se še vedno sprašujejo, kako je to mogoče. Ali ni bil vse skupaj samo resničnostni šov?

Ameriški narod je izrazil svojo voljo in nestrinjanje z aktualno politiko je prevladalo. Bolj kot to, da bi glasovali za Donalda Trumpa, so glasovali proti trenutni politiki ter izrazili željo po spremembi. Kar pa Donald Trump zagotovo je. Njegov program se diametralno razlikuje od protikandidatke. Razlikujeta se pri davkih, financah, zunanji in priseljenski politiki, mednarodni trgovini in politiki FED. Nekako sta bila skupaj samo pri infrastrukturnih projektih, pa še tu je Trump nastopal precej bolj agresivno. Te razlike so vplivale tudi na kapitalske trge.

Negotovost za trge ni nikoli dobra. Trgi so tako ob objavi rezultatov močno zanihali. Ob pisanju članka je japonski indeks Nikkei zaključil dobrih pet odstotkov v minusu. Evropske borze so trgovanje po objavi začele slabe tri odstotke v minusu, vendar so se delniški tečaji nato začeli vzpenjati. Razburljivo je bilo tudi na valutnih trgih, ameriški dolar je najprej proti evru izgubil dobra dva odstotka, nato pa je izgube izničil. Še najbolj se je ošibil mehiški peso. Trumpova predvolilna retorika je bila Mehiki izredno nenaklonjena. Tako je proti dolarju peso sprva upadel skoraj 13 odstotkov, nato pa je del izgub vseeno nadoknadil.

Kapitalske trge je nekoliko pomiril tudi prvi Trumpov govor, ki je šel v smeri, da je bilo veliko izrečenega v predvolilni kampanji samo predvolilna retorika. Vseeno je pričakovati, da bo nekoliko višja nihajnost še nekaj časa prisotna. Pojavlja se tudi vprašanje, kako se bo, glede na rezultate, decembra odločil FED. Vseeno pa so določene panoge z zmago Trumpa ponovno postale zanimive. V prvi vrsti lahko omenimo infrastrukturne delnice in tudi zdravstveni sektor. Če je infrastruktura bolj tek na dolge proge, pa so farmacevtska podjetja takoj po zmagi začela pridobivati na vrednosti. Hillary je bila v svojih izjavah namreč izredno kritična do cen zdravil in storitev.  

Na kratki rok smo z zmago Trumpa dobili višjo nihajnost na trgih, na nekoliko daljši rok pa je zelo težko oceniti, kateri kandidat bi bil boljši. Volitve prinašajo kratkoročno nihajnost trgov, na nekoliko daljši rok pa so za vsakega posameznega vlagatelja in vrednost njegovega portfelja vseeno pomembnejši drugi faktorji. Poslovni cikel, obrestna mera, dobički podjetij in seveda osebni varčevalni načrt. Kratkoročni premiki so seveda pričakovani, držati se je potrebno lastnega načrta, ki prinaša rezultate.

David Zorman, upravitelj v družbi KD Skladi