Kako skladi zasebnega kapitala ustvarjajo donose

Skladi zasebnega kapitala z različnimi naložbenimi strategijami dosegajo visoko stopnjo razpršenosti sredstev in donos za vlagatelje. Glavni cilj naložbene strategije skladov zasebnega kapitala je ustvarjanje dobička iz povečanja vrednosti naložb v ciljnih skladih in dobičkonosne prodaje ciljnih podjetij. Upravljavci najbolj poudarjajo odkupe večjih, zrelih podjetij, saj gre za eno najstabilnejših in najdonosnejših strategij v naložbenem razredu zasebnega kapitala. Pogosto se uporablja tudi strategija vlaganja v podjetja v zgodnji fazi poslovanja. Naložbena strategija upravljavskih družb lahko vključuje tudi možnost nakupov deležev ciljnih skladov na sekundarnem trgu.

Najbolj razširjene naložbene strategije

Upravljavci skladov zasebnega kapitala želijo visoke donosnosti in visoko stopnjo razpršenosti sredstev doseči z naslednjimi naložbenimi strategijami:

• Tvegani kapital (»venture capital«) 

To je način vlaganj v mlada podjetja, ki imajo potencial rasti, vendar nimajo lastnih sredstev, da bi ta cilj dosegla. Sklad zasebnega kapitala s svojim vložkom postane delni lastnik, v večini primerov pa pridobi nadzorni delež. Poleg kapitala v podjetje prinese znanje, izkušnje, poslovno omrežje in vrhunske kadre, ki jih mlado podjetje potrebuje za uspešen razvoj. Primeri podjetij, ki jim je uspelo s pomočjo skladov tveganega kapitala: Netscape, Google, eBay, Cisco, Sun Microsystems, Amazon, Facebook in druga.

• Odkupi (»buyout«) 

V tej strategiji gre za odkup večjih in že uveljavljenih podjetij, pri katerih sklad zasebnega kapitala postane večinski lastnik ali pa v večini primerov celo kar celotni lastnik podjetja. Če podjetje kotira na borzi, ga upravljavci sklada po nakupu umaknejo z borze. Njihov cilj je podjetje optimizirati in razširiti njegovo poslovanje, s čimer mu želijo zvišati vrednost. To dosežejo tako, da podjetje po prevzemu počistijo, ga povežejo z drugimi poslovnimi partnerji in s svojim znanjem poskusijo izboljšati poslovanje. Ko postane podjetje dobičkonosno, ga prodajo novemu strateškemu lastniku. Eden najbolj znanih primerov v Sloveniji je prevzem NKBM.

• Sekundarni trg (»secondary market«) 

Po tej strategiji sklad zasebnega kapitala odkupuje obstoječe deleže vlagateljev v drugih skladih zasebnega kapitala, ki so iz določenega vzroka primorani predčasno prodati svojo udeležbo. Delež navadno odkupi z določenim popustom, hkrati pa ima zato krajšo dobo udeležbe.

• Povečanje kapitala (»growth capital«) 

To so naložbe v razmeroma zrela podjetja, ki se z dodatnim kapitalom lahko razširijo na nove trge oziroma želijo samo prestrukturirati svoje podjetje ali financirati večji prevzem brez spremembe nadzora poslovanja. V tem primeru skladi zasebnega kapitala večinoma vlagajo samo manjši del.

• Skladi zasebnega kapitala so le ena izmed alternativnih možnosti

Letošnja analiza družbe PricewaterhouseCoopers (PwC) napoveduje nadaljnjo visoko rast povpraševanja po alternativnih naložbah vsaj do leta 2020, največji interes pa naj bi generirali likvidni alternativni investicijski skladi. Leta 2020 naj bi približno tri četrtine vseh alternativnih naložb pomenili hedge skladi, skladi zasebnega kapitala in naložbe v nepremičnine. Največjo, 15-odstotno letno rast povpraševanja po alternativnih naložbah PWC pričakuje med premožnimi zasebnimi vlagatelji z naložbenimi portfelji med 100.000 in 1.000.000 dolarji.

Googlu, Facebooku in Amazonu je uspelo s pomočjo skladov tveganega kapitala.

Skladno s pričakovanji nadaljnje rasti povpraševanja so se odzvali tudi upravljavci alternativnih naložb, in sicer tako, da so uvedli nove naložbene produkte. Če so alternativne naložbe pogosto veljale za premalo transparentne in ne preveč primerne za zasebne vlagatelje, je položaj zdaj precej drugačen. Na finančnih trgih je namreč na voljo vse več načinov alternativnega investiranja, ki je regulirano, transparentno in dostopno tudi zasebnim vlagateljem. Zdaj je zato veliko finančnih svetovalcev v portfeljih svojih strank precej povečalo delež takšnih naložb. Večina zahodnih svetovalnih družb ima alternativne naložbe za enega ključnih naložbenih razredov tako zasebnih kot institucionalnih vlagateljev. 

Čeprav številne kategorije alternativnih naložb omogočajo višje in stabilnejše donose, je nujna preudarnost pri izbiri ustreznega produkta. Posamezne vrste alternativnih naložbenih produktov so namreč zasnovane za zagotavljanje določenih prednosti, hkrati pa prinašajo nekatera dodatna tveganja ter znižajo likvidnost naložbenega portfelja. Glavna prednost alternativnih naložb je nižja korelacija s kapitalskimi, predvsem delniškimi trgi. Prav zato zagotavlja 'alternativa' možnost dobre diverzifikacije in višjih donosov portfelja ter iskanje novih naložbenih priložnosti na kapitalskih trgih.