Kako Rusija »rešuje« svoje banke
Rusija je padla v finančno krizo leta 2014, ko je zaradi umika tujih vlagateljev rubelj zgrmel v globino; nezaupanje med njimi se je razširilo zaradi hkratnega padca cen nafte, z izvozom katere Rusija polni svoj proračun, in ekonomskih sankcij, ki jih je Rusija doživela po sporni priključitvi Krima.
Kmalu po izbruhu krize je Rusija močno rekapitalizirala svoje banke. Svetovna banka je letos objavila poročilo, da je Rusija krivuljo vendarle obrnila navzgor – lani je še doživela minimalen padec BDP v višini 0,2 odstotka, letos pa je trend gospodarske rasti pozitiven, inflacija se je umirila, kapitalska ustreznost bank naj bi bila pod nadzorom in stabilna. Tudi vplivi iz globalnega okolja so pozitivni; cena nafte se je od dna vendarle odbila, razmere na svetovnih gospodarskih trgih pa so se stabilizirale. Bančni sektor naj bi bil v solidnem stanju; slaba posojila so sicer vztrajala pri razmeroma velikem desetodstotnem deležu, a ni bilo indicev, da bi šlo na slabše, ob tem pa je bančni sektor posloval pozitivno – pravzaprav dokaj primerljivo s predkrizno ravnjo. Ruske banke naj bi torej najhujše že prebrodile.
Kaj je šlo narobe?
Kako se je potem zgodilo, da je konec avgusta največja zasebna banka Otkritie FC zašla v tako hude težave, da ni bilo druge rešitve, kot da jo rešuje Ruska centralna banka?
Ruski analitik Gavrilov je napovedal nacionalizacijo štirih bank, zato mu je delodajalec prepovedal stike z mediji.
Je bilo vse to del velikega načrta Elvire Nabjuline, ki od leta 2013 sedi za krmilom Ruske centralne banke in pometa po sektorju ter bankam kar po vrsti jemlje licence? V le nekaj letih je pod njeno oblastjo kar tretjina ruskih bank izgubila licenco in zaprla svoja vrata – v zadnjih letih so licenco izgubile povprečno tri ruske banke na teden. Če je v Rusiji nekdaj napol za šalo, napol zares veljalo, da je najvplivnejša ženska v državi predsednikova žena, to v času Vladimirja Putina ni veljalo niti tedaj, ko je bil še (vsaj na videz) srečno poročen. V zadnjih letih pa skoraj brez dvoma lahko rečemo, da naziv najvplivnejše ženske v Rusiji pripada Elviri Nabjulini, ki že dolgo uživa močno Putinovo zaupanje, zato se je lahko odločno lotila marsikatere banke zaradi pranja denarja, neprimerne izpostavljenosti tveganju in raznih goljufivih poslov. Nekajkrat je prišla celo v navzkriž z drugimi prijatelji Vladimirja Putina in običajno se je ruski oligarh postavil na njeno stran. Nabjulinova se trudi očistiti ruski bančni sektor, ga narediti manj korumpiranega in bolj stabilnega, očitno pa se ji kremeljski vpliv na bančništvo ne zdi problematičen.
Najprej bliskovit vzpon …
Zgodba omenjene banke Otkritie FC je zelo zanimiva že od samega začetka. Banko, takrat še pod drugim imenom, so prevzeli štirje ruski mogotci. Sledilo je preimenovanje v Otkritie FC in leta 2014 se je začel meteorski vzpon; iz razmeroma majhne banke se je prelevila v največjega zasebnega posojilodajalca v Rusiji. Velik del tega gre pripisati drznim potezam in velikemu tveganju, ki ga je banka prevzemala, predvsem pa je v času, ko so za določene ruske (državne) banke in podjetja začele veljati zahodne gospodarske sankcije, odigrala vlogo rešitelja za omenjene ruske gigante.
Elvira Nabjulina, najvplivnejša ženska v Rusiji, že četrto leto pometa po bančnem sektorju in zapira pralnice denarja.
ZDA in EU so jim namreč omejile dostop do primarnih in sekundarnih kapitalskih trgov, zasebne banke, ki prej skoraj niso bile pripuščene k poslu z velikani v Rusiji, saj so jih servisirale državne banke, pa so se nenadoma znašle v situaciji, ko so imele boljši dostop do zahodnih kapitalskih trgov kot državne banke, hkrati pa so lahko izkoriščale tudi ukrepe, ki jih je bančnemu sektorju ponudila Ruska centralna banka, da bi lajšala posledice gospodarskih sankcij. No, vse našteto je veljalo vsaj za nekatere izbrane zasebne banke, druge so jo po besedah našega sogovornika Miha Mihalja, upravljavca v družbi Alta Skladi, odnesle še slabše od državnih. Otkritie FC je bila ena od štirih bank, ki so tu odigrale veliko vlogo; z različnimi manevri so s podporo centralne banke skrbele, da so ruska gigantska podjetja kljub sankcijam lahko servisirala svoje dolgove v tujini, kljub oteženemu dostopu do dolarjev in evrov. Videti je bilo, da so ob banki Otkritie FC zmagovalci ruske finančne krize še Promsvyazbank, Credit Bank of Moscow in B&N bank. Njihova bilančna vsota se je ekstremno hitro večala, čeprav je bil to čas, ko je kreditiranje upadalo. Banka Otkritie je s svojimi skritimi manevri pomagala državnemu naftno-plinskemu podjetju Rosneft, ki je bilo prav tako na seznamu tistih, za katera veljajo zahodne sankcije. Banka se je lotevala predvsem poslov z visokim tveganjem, ki pa so običajno prinašali tudi visoke dobičke.
... nato hitra pot navzdol
Letos poleti pa so se za Otkritie FC začele težave. Začeli so se odlivi iz banke, nato ji je bonitetna agencija Acra nepričakovano znižala bonitetno oceno in odlivi so presegli zmogljivosti banke (v dveh mesecih so komitenti iz banke želeli potegniti tretjino njene bilančne vsote). Javno se je spet spregovorilo o nekaterih njenih nenavadnih poslih, na primer o dragem nakupu rudnika diamantov od Lukoila (Lukoilova magnata Alekperov in Fedun sta tudi med lastniki banke Otkritie FC). Glede na to, da so lastniki banke milijonarji, jim verjetno ne bi bilo težko zbrati dodatnega kapitala, če bi se jim to zdelo smiselno, a namesto tega je sledil poziv Ruski centralni banki za pomoč. Ta se je odzvala in sledila je nacionalizacija banke, pri čemer ne lastniki ne centralna banka niso preveč tarnali nad dogodkom. V banki so se z zadevo celo nekoliko pošalili in mobilna aplikacija njihove banke je uporabnike pozdravila s sporočilom, da je banka zdaj še varnejša: »Zdaj vas varuje centralna banka.«
Le dobre tri tedne zatem je konec septembra sledila zelo podobna zgodba še z eno zasebno banko – B&N, ki se je podobno kot Otkritie FC razrasla v času zahodnih gospodarskih sankcij proti Rusiji. Pri B&N so ugotovili, da ne obvladujejo več vseh svojih obveznosti, in prosili Rusko centralno banko za pomoč. Po zelo kratkem premisleku je tudi v tem primeru centralna banka presodila, da je najbolje, da B&N pomaga; obljubila je močno kapitalsko injekcijo, s katero RCB postaja največji vlagatelj B&N.
Kaj je bilo prej – kura ali jajce?
Pri omenjenem dogajanju v ruskem bančnem sektorju se postavlja vprašanje: ali sta omenjeni zasebni banki zašli v težave in ju je zato morala reševati centralna banka ali pa so jo bolj ali manj namenoma pustili, da sta zašli v težave, da ju je lahko reševala centralna banka? Kremelj tako namreč spet trdneje drži vajeti bančnega sektorja v rokah. Odkar so se cene nafte zvišale, državnih bank tudi zahodne gospodarske sankcije ne bolijo več tako zelo. Če se je na začetku zahodnih gospodarskih sankcij zdelo, da izbrane zasebne banke dobivajo opazno vlogo, je zdaj proces spet obrnjen. So zasebne banke (katerih lastniki niso smeli biti pretesni Putinovi sodelavci, saj bi s tem izzivali ZDA in EU k zaostritvi sankcij, vsekakor pa so bili z njim povezani) le odigrale vlogo pomočnika v času, dokler ruski vrh ni našel dovolj dobrih obhodnih poti?
346 ruskih bank je od leta 2013 do začetka letošnjega septembra ostalo brez licence.
Že prej je bilo očitno, da čeprav lastniki bank Otkritie FC, Promsvyazbank, Credit Bank of Moscow in B&N bank niso iz najožjega Putinovega kroga, so vendar povezani z državnim vrhom, sicer verjetno ne bi bili deležni tako naklonjene obravnave centralne banke, pri nekaterih poslih so tudi močno sodelovale z državnimi bankami, Otkritie je imel državno banko VTB celo med svojimi delničarji. Tudi prehod pod oblast Ruske centralne banke se zdi precej prijateljski, brez velikih obtoževanj, ki gredo navadno z roko v roki v takih primerih. Delničarji bodo sicer očitno morali preboleti izgubo, vpleteni bančniki pa se bodo znašli na seznamu, ki trenutno obsega 6.675 tistih, ki jim je začasno prepovedano ali omejeno delovanje v bančnem sektorju.
Je torej to način, da bo volk sit in koza cela? Putin dobi večji nadzor nad bančnim sektorjem, ne da bi dajal vtis o nasilnem podržavljanju, Elvira Nabjulina pa se znebi nekaterih oligarhov v bančnem sistemu. Bančni trg se vse bolj vrača v državne roke.
Dodatni namig, da bi res lahko bilo tako in da gre za načrtno državno prevzemanje zasebnih bank, je navedba Bloomberga, da je ruski analitik Sergej Gavrilov mesec pred tem opozoril svoje stranke, da se bliža nacionalizacija štirih zasebnih bank. Ko je to prišlo do lokalnega ruskega časopisa, je Gavrilovu njegov delodajalec prepovedal govoriti z novinarji, njegove navedbe pa so zanikali. Morda ni presenetljivo, da so štiri banke, ki jih je Gavrilov navedel, prav Otkritie FC, B&N bank, Promsvyazbank in Credit Bank of Moscow. Povsem verjetno se zdi, da banke, ki prehajajo pod okrilje države, niso preudarno ravnale s svojimi sredstvi, a očitno je tudi, da ruskemu vrhu takšna koncentracija bančništva v državnih rokah več kot ustreza (čeprav v izjavah za medije za nekoč v prihodnosti napovedujejo umik iz bank, ki jih rešujejo). Trenutno je v državnih rokah več kot dve tretjini bančnega sektorja po bilančni vsoti in zdi se verjetno, da se bo ta odstotek v prihodnjem letu ali dveh še povečal.
TRETJE OKO: Miha Mihalj, upravljavec v družbi Alta Skladi
"Vse je seveda odvisno od gibanja cene nafte"
Ruska centralna banka je pred kratkim reševala dve veliki zasebni banki, ali to kaže na problematično stanje v ruskem bančništvu?
Verjetno bo Ruska centralna banka reševala še kakšno banko, ki bo kasneje prešla v last katere od večjih državnih bank, kot sta Sberbank in VTB bank. Sankcije v letu 2014 so močno prizadele predvsem banke v zasebni lasti. Najprej je bil otežen dostop do virov financiranja, nato pa se je zaradi preprečitve nadaljnjega padca rublja močno zvišala tudi obrestna mera (najviše je bila pri 17,5 odstotka), kar je ohromilo kreditno aktivnost v državi. Z dvigom obrestne mere se je podražilo zadolževanje ruskih podjetij, gospodarska rast pa se je upočasnila. Zatem je prišlo še obdobje nizke cene nafte, ki je Rusijo kot surovinsko državo še dodatno prizadelo in banke so se znašle v začaranem krogu. Zdaj, ko imamo opraviti z nekoliko višjo cene nafte in preostalih energentov, se Rusija pobira iz recesije, vendar okostnjaki ostajajo. Ruska centralna banka bi morala namreč v trenutnih razmerah nizke inflacije malo odločneje znižati obrestno mero, ki trenutno znaša 8,5 odstotka.
Ko so nekatere ruske gigante in državne banke leta 2014 doletele zahodne sankcije, jim je bil otežen dostop do mednarodnih kapitalskih trgov. Ali jih sankcije še ovirajo ali pa so Rusi že našli načine, da jih ne prizadenejo preveč?
Največ težav so imeli ruske banke in večja podjetja, ki so imela omejen dostop do zadolževanja na evrskem in dolarskem trgu. Te težave so uspešno premostile z viri financiranja državnega naložbenega sklada in ogromnih deviznih rezerv ter seveda tudi s pomočjo Kitajske. Banka so bile pri pridobivanju virov financiranja precej odvisne od domačih izdaj obveznic. Dejstvo pa je, da so imele največjo podporo banke, ki so bile v večinski državni lasti, v takratnih razmerah pa je bila konsolidacija tako rekoč neizogibna.
Učinek zahodnih sankcij na rusko gospodarstvo je bil večinoma manjši, kot se je predvidevalo. Še največji je bil leta 2015, ko so privedle do okoli 1,5-odstotnega zmanjšanja BDP. Večji efekt kot sankcije je imela nizka cena črnega zlata, od katere je Rusija kot največja proizvajalka na svetu močno odvisna. Učinek sankcij je vse bolj zanemarljiv, saj rusko gospodarstvo ob trenutno višji ceni nafte in ob vodenju ohlapne monetarne politike ponovno okreva.
Kakšno pa je splošno stanje ruskega gospodarstva, kakšne so napovedi?
Rusija ima zaradi nizke inflacije (po zadnjem podatku znaša 3,3 odstotka na letni ravni) možnost nadaljevanja korenitega zniževanja obrestne mere, s čimer bi spodbudili kreditno aktivnost prebivalstva in podjetij ter oživili gospodarsko rast. Za letos se pričakuje od 1,5- do dvoodstotna gospodarska rast, v prihodnjem letu pa naj bi se rusko gospodarstvo okrepilo za 1,7 odstotka. Vse je seveda odvisno od gibanja cene nafte. Če se bo začela približevati 70 dolarjem za sodček, lahko pričakujemo tudi nekoliko višje stopnje rasti.
Vladimir Miklashevsky, Danske Bank
Državne banke širijo svoje oligopolne pozicije
Kako blizu sta bili banki Otkritie in B&N Bank Putinovemu krogu?
Obe sta uživali posebno podporo ruskega vrha; države in centralne banke. Vpleteni sta bili v celo vrsto transakcij z vladnim denarjem, ki je prek njiju na različne načine prispel do velikih državnih podjetij, ki jim velike banke v državni lasti v tistem trenutku niso mogle pomagati, ker zaradi sankcij niso mogle biti dovolj mednarodno aktivne.
Kako vidite vlogo Elvire Nabjuline v ruskem bančnem sektorju?
Elvira Nabjulina opravlja odlično delo, ko poskuša ruski bančni sektor preoblikovati v bolj stabilen, zanesljiv, transparenten in moderen bančni sistem. Odkar je guvernerka Ruske centralne banke, je moralo vrata zapreti na stotine bank, ki so bile osumljene pranja denarja. Žal pa ima njena vloga tudi drugo plat: banke, ki so v večinski državni lasti, pod njeno vladavino le še širijo svoje oligopolne pozicije, uničujejo konkurenco v bančnem sektorju in višajo stroške predvsem malim in srednjim podjetjem.
Več iz rubrike
Javnofinančna gibanja ugodna, a z negativnimi tveganji
Novi podatki Fiskalnega sveta na voljo. In kakšna je projekcija prihodnosti?
Kateri so 4 razlogi zakaj imajo samski višje denarne stroške?
Samski stan ima svoje prednosti, toda med njimi v večini ni tistih, ki so denarne narave.