Kako prihraniti pri osebnih zavarovanjih?

Na vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva vam odgovarjajo Vzajemci.
Fotografija: Reuters
Odpri galerijo
Reuters

Vprašanje

Na vaši spletni strani sem opazil, da ponujate tudi optimizacijo zavarovanj. V naši družini se je teh nabralo že precej in ta mesečni strošek počasi postaja nevzdržen. Trenutni status v družini: jaz 43 let, žena 39, otroci 5, 4 in 1 leto. Oba sva zaposlena, lastnika nepremičnine. Krediti minimalni oziroma se iztekajo. Zanima me, katera zavarovanja bi dejansko potrebovali in katera niso potrebna.

Odgovor

Sredi januarskega dne nenadoma zazvoni prenosni telefon. Na drugi strani vas navdušen zavarovalni zastopnik že tretjič v tem mesecu poskuša prepričati v kratek sestanek. Po njegovih besedah se je v zadnjem času na področju osebnih zavarovanj spremenilo mnogo stvari, ki vam jih mora nujno predstaviti. Če ste kot večina Slovencev, vam taki klici povzročajo več slabe volje kot veselja. Osebna zavarovanja se seveda spreminjajo, saj zavarovalnice iščejo nove stranke, te pa s svojimi potrebami postavljajo smer in tempo razvoja novih zavarovalniških produktov. Vendar spremembe niso tako hitre, kot vam zavarovalni zastopnik to poskuša prodati. Če so bila pred letom 2001 najbolj priljubljena klasična mesečna življenjska zavarovanja, ki so na eni skupni polici združevala življenjsko in nezgodno zavarovanje ter garantirano obliko varčevanja, so jih kasneje zaradi visoke donosnosti vzajemnih skladov zamenjala naložbena življenjska zavarovanja. Naložbena zavarovanja so vrh dosegla leta 2008, s pojavom finančne krize in posledičnim padcem vzajemnih skladov pa se je njihova prodaja občutno zmanjšala.

Zadnja leta sta tuja konkurenca in boljša finančna pismenost na področju osebnih zavarovanj postavili stvari na svoje mesto, saj so stranke pri sklepanju novih zavarovanj bolj previdne in ponudbo preverijo na različnih mestih. Prav zato so rizična življenjska in nezgodna zavarovanja ponovno postala zanimiva, medtem ko naložbena in mešana življenjska zavarovanja izgubljajo privlačnost. In čeprav tvegam srd drugih zavarovalnih zastopnikov, moram priznati, da je izguba privlačnosti upravičena!

Reuters
Reuters

V preteklosti je bila pomembna hitra sklenitev zavarovanj, po možnosti z vsemi možnimi kritji in jamstvom na vplačani neto kapital. Fiksnim in sklepalnim stroškom, fleksibilnosti, dolgotrajnosti, možnosti prekinitve in drugim »malenkostim« pa ne stranka ne zastopnik nista dajala prevelikega poudarka. Omenjene malenkosti so krive, da je večina Slovencev slabo zavarovanih na področju življenjskega in nezgodnega zavarovanja. Varčevalni del, ki je običajno namenjen pokojnini, pa je nizko donosen ali celo nedonosen, nelikviden in stroškovno močno obremenjen.

Ločite zavarovalni in varčevalni del zavarovanja!

Katere komponente so pri osebnih zavarovanjih pomembne in katere lahko izpustite? Prvo in najpomembnejše pravilo je, da je treba zavarovalni in varčevalni del nujno ločiti. To pomeni, da zavarovalnice poskrbijo za rizična življenjska in nezgodna zavarovanja ter zavarovanja kritičnih bolezni, varčujemo pa prek bank, vzajemnih skladov, košarice delnic in pokojninskih zavarovanj. Tako pridobimo fleksibilnost in močno zmanjšamo stroške, ki jih običajno plačamo v prvih letih zavarovanja.

Pomembne komponente pri rizičnem življenjskem zavarovanju so zavarovalna doba, ki mora biti primerno dolga, in primerna zavarovalna vsota, ki mora pokriti vse finančne potrebe v primeru vaše bolezenske ali nezgodne smrti. Pri nezgodnem zavarovanju sta najpomembnejša dovolj visoko kritje za trajno invalidnost in nezgodna renta, v nekaterih redkih primerih tudi dnevno nadomestilo. Pri zavarovanju kritičnih bolezni pa sta pomembna nabor različnih bolezni in primerna zavarovalna vsota. Pri vseh zavarovanjih ne pozabite na splošne pogoje, ki so dokument, na katerega se bo zavarovalnica vedno sklicevala.

Nepomembni komponenti življenjskega zavarovanja pa sta jamstvo na privarčevanih sredstvih in prevzem naložbenega tveganja. Pri nezgodnem zavarovanju ni pomembna komponenta nezgodne smrti, prav tako ne v večini primerov različna dnevna in bolniška nadomestila. Z odstranitvijo nepotrebnih komponent poskrbimo za občuten prihranek pri mesečni premiji ali pa si izboljšamo fleksibilnost.

Prihranek je lahko velik

Za primer vzemimo petčlansko družino s tremi otroki, starimi manj kot pet let. Z obiskom strokovno usposobljenega osebnega finančnega svetovalca je bilo ugotovljeno, da družina za vsa zavarovanja in varčevanja plačuje 250 evrov na mesec. Starša sta poleg skrbi za otroke morala odplačevati tudi visok kredit za stanovanjsko hišo. S tem zneskom so plačevali tri otroška nezgodna zavarovanja in štiri posamezna naložbena zavarovanja pri dveh različnih zavarovalnicah. Otroška nezgodna zavarovanja so imela prenizka kritja za trajno invalidnost, hkrati pa so vključevala nepotrebna dnevna in bolniška nadomestila, medtem ko so naložbena zavarovanja ponujala občutno premalo kritja za smrt in dodatno trajno invalidnost, razporeditev med sklade pa je bila povsem neprimerna.

Reuters
Reuters

Poleg tega za spremembe in pregled skladov v celotni dobi trajanja ni nihče skrbel. Vse štiri naložbene police so imele po osmih letih vplačevanja v sklade še vedno občuten negativen donos, predvsem zaradi sklepalnih stroškov in deloma napačne izbire skladov, ki so bili izredno ozko usmerjeni. Z upoštevanjem prvega pravila o ločitvi zavarovanj in varčevanj je bila družini predlagana sklenitev ločenega rizičnega življenjskega zavarovanja za oba starša z zavarovalno vsoto 150.000 evrov na dobo 20 let, hkrati pa je družina sklenila še družinsko nezgodno zavarovanje s kritjem do 300.000 evrov v primeru 100-odstotne nezgodne invalidnosti. Starša sta poleg tega sklenila še rizično zavarovanje kritičnih bolezni.

Tako je družina poskrbela za osnovno finančno varnost v primeru nepredvidljivih dogodkov. Po ureditvi vseh zavarovanj je skupna mesečna premija znašala približno 110 evrov, tako da je za varčevanje ostalo še 140 evrov na mesec. Teh 140 evrov bi se pri varčevanju prek vzajemnih skladov in pri 6-odstotni letni donosnosti v osmih letih spremenilo v približno 16.000 evrov. Pri tem smo že upoštevali 3-odstotne vstopne stroške, omenjeno donosnost pa bi dosegli pri vplačevanju v mešani vzajemni sklad z globalno razpršitvijo.

Glede na opisani primer je prihranek marsikdaj lahko precejšen. Na koncu naj še enkrat omenim že napisano pravilo, s katerim lahko dosežemo največje prihranke, in sicer, obvezno je treba ločiti zavarovalni in varčevalni del, saj le tako poskrbimo za preglednost, prilagodljivost in stroškovno optimizacijo zavarovanj in varčevanja. 

Več iz rubrike