Kako ostati priseben v volatilnih časih?

V zadnjih tednih smo na trgih doživeli kar nekaj padcev. Na Hrvaškem je bil vzrok za padce Agrokor, drugje pa drugi dejavniki. Se v takem trenutku izplača prodati delniške naložbe in počakati na umiritev razmer?
Fotografija: Pexels
Odpri galerijo
Pexels

Vlagatelji prestajajo pomembno psihološko obdobje, v katerem morajo zdržati pritisk trgov. Če vas strah navaja na misel o prodaji naložb, izkoristite možnost neobdavčenih prehodov v varnejše podsklade in ohranite doseženo vrednost portfelja.

Pretekli tedni so spet dokazali, da sta visoka volatilnost na finančnih trgih ter z njo povezan strah vlagateljev, dve največji grožnji pri dolgoročnem vlaganju v vzajemne sklade ali druge vrste dolgoročnih naložb. Ne le kratkoročni padci tečajev, ampak tudi pojav množične panike lahko vlagatelje zelo hitro privede do neracionalnih odločitev. Večji padci tečajev v kratkem času in posledično pretiran čustveni odziv vlagateljev lahko povzročijo, da je končna donosnost naložbe precej nižja od tiste, ki bi jo uresničili v normalnih okoliščinah.

Zaradi visoke volatilnosti tečajev se namreč pogosto zgodi, da marsikaterega vlagatelja zgrabi panika in podleže pritisku trga ter naložbo proda v napačnem trenutku. Včasih že sama misel na izgubo denarja večini, tudi tistim bolj izkušenim, nažene strah v kosti. Strah navadno pri vlagateljih povzroči, da sprejmejo odločitve, ki ne prinesejo dobrih rezultatov, temveč le izgubo. Da bi vam pomagali ohraniti mirno kri in vas s tem odvrnili od prehitrih odzivov, ki bi jih pozneje lahko obžalovali, za vas znova poudarjamo ključno pravilo, ki ga morate upoštevati.

Pexels
Pexels

Osredotočite se na dolgoročne cilje

Pri dolgoročnem vlaganju velja osnovno pravilo, da gre za dolgoročno naložbo, ki naj ne bi bila krajša od petih let ali več (v primeru delniških naložb). Vsak vlagatelj mora, preden se odloči za posamezno naložbo, dobro proučiti tveganje, ki ga ta prinaša. Zgodovina nas uči, da se v različnih desetletnih obdobjih od časa do časa pojavi tudi kakšno negativno obdobje na kapitalskem trgu. Če pa to obdobje podaljšamo na petnajst ali dvajset let, se kapitalski trgi pokažejo v luči, ki jo malim vlagateljem težko »prodaš« – delnice še vedno pomenijo smiselno naložbo, ki dolgoročno prinaša več kot druge vrste naložb.

Pri tem moramo biti dovolj iskreni, da si priznamo, da je po več kot osmih letih rasti, težko biti pameten. Dogajanje je postalo nepredvidljivo in napovedovanje prihodnosti je postalo zelo nehvaležno. Razlikovati morate med bližnjo prihodnostjo in tisto, na katero morate biti osredotočeni. Pri dolgoročnem investiranju je osnova nespremenjena – dolgoročno delniški trgi še vedno pomenijo najboljšo izbiro. Razlika se pojavi le pri tistih vlagateljih, ki imajo do cilja manj časa. Torej, če je do izpolnitve vašega cilja manj kot pet let, je gotovo smotrno razmisliti o umiku v varnejše naložbe. Če je do izpolnitve cilja še vsaj deset ali več let, se morebitnih padcev lahko veselite, saj te lahko izkoristite za dodatne poceni nakupe, imeli pa boste dovolj časa, da ustvarite lepo donosnost.

Poskrbite za boljšo razpršitev

Pravilo, da ne nosimo vseh jajc v isti košari, je tudi eno pomembnejših. To pomeni, da moramo svoja sredstva dovolj razpršiti med različne trge, tipe in vrste naložb, da padec na enem trgu ne vpliva preveč na celoten portfelj. Za laične vlagatelje so za to še najprimernejši globalni mešani skladi, pri katerih za razpršitev poskrbijo že upravljavci sklada. Taki skladi praviloma manj nihajo, po drugi strani pa imajo nekoliko nižji potencial rasti. Ko tečaji padajo, se dolgoročni vlagatelji ne smete prestrašiti. Če že morate zaradi lastnega miru zmanjšati izpostavljenost, je najbolje, da prodate del najbolj tveganih naložb. Namesto prodaje lahko izkoristite možnost neobdavčenih prehodov v varnejše podsklade in ohranite vrednost, ki ste jo v času varčevanja dosegli, ter naložbo premestite nazaj v delniške sklade, ko bodo časi primernejši za nadaljnje varčevanje v delnicah ali drugih bolj tveganih finančnih instrumentih. 

Več iz rubrike