Kako je sreča povezana s plačo?

Čeprav je že več raziskav pokazalo, da med dohodkom in srečo menda ni povezave, to ne velja vedno. 
Fotografija: Euro denar. Ljubljana, 19. januar 2018
[euro,korupcija,Ljubljana,denar,motivi]
Odpri galerijo
Euro denar. Ljubljana, 19. januar 2018 [euro,korupcija,Ljubljana,denar,motivi]


Kakor pojasnjuje dr. Aleksander Kešeljević iz Ekonomske fakultete v Ljubljani, je treba ločiti med tem, ali živimo v revščini ali izobilju. »Če ste revni, vam en evro pomeni zelo veliko. Oziroma kakor radi rečemo ekonomisti, takrat je mejna koristnost dodatnega evra izredno visoka. Podobno je pri žeji, saj nas prvi kozarec vode najbolj odžeja.« Torej je za tiste, ki so revni, denar veliko pomembnejši kot za tiste, ki imajo osnovne potrebe že zadovoljene. To tudi pomeni, da prerazdelitev dodatnega evra prinese s transferji več sreče revnim, kot je odvzame z obdavčitvijo premožnejšim. Tudi zaradi tega so najbolj srečne države tiste z močno davčno progresijo in večjo dohodkovno enakostjo.


Ali sreča narašča vzporedno z dohodkom – zagotovo ne, kot rečeno, narašča, nato pa raste počasneje, dokler se ne zgodi obrat.

Dr. Tjaša Redek iz Ekonomske fakultete v Ljubljani spomni na raziskavo iz leta 2011, v kateri so s kolegi zaznali, da so ljudje z relativno visokimi dohodki manj srečni od povprečno bogatega, so pa manj srečni tudi tisti, ki zaslužijo najmanj. »Kje se zgodi pri posamezniku prelom, je težko reči. Če si predstavljamo nekoga, ki je, potem ko je bil brez dela, dobil službo in prejema povprečno slovensko plačo 1100 evrov, bo zagotovo zdaj bolj srečen. Ko bo plača naraščala, ker bo vlagal v svoj razvoj in napredoval, bo tudi sam bolj izpolnjen, zadovoljen, recimo srečen. Vendar če nekdo dela deset ur vsak dan, če nima dneva ali ure brez 'digitalnega onesnaženja', če je služba vedno prisotna, je še realno pričakovati, da bi bil zaradi 100 ali celo 1000 evrov več bolj srečen?«

V ekonomiji v tem primeru, kakor pravi sogovornica, uporabljajo enostaven model ponudbe dela posameznika, ko se ob višji plači pač odločimo za manj dela zaradi učinka dohodka – ker smo dovolj bogati, da si ta luksuz lahko privoščimo. Kje se to zgodi? »Vsak od nas je drugačen. Ali sreča linearno narašča z dohodkom? Zagotovo ne, kot rečeno, narašča, nato pa raste počasneje, dokler se ne zgodi obrat.«



Dr. Aleksandar Kešeljević z ljubljanske ekonomske fakultete: »Če pogledamo delež plač in dobičkov v BDP, vidimo, da v mnogih razvitih zahodnih državah delež plač upada, medtem ko delež dobičkov narašča.«

Tako je recimo pri nas povprečna plača, ki znaša okoli 1100 evrov, glede na cene relativno nizka, meni dr. Redekova. Ampak tega problema drugačna porazdelitev dohodka (večje obdavčenje peščice, ki ima nadpovprečne dohodke) po njenem mnenju ne bo rešila. »Ta problem lahko naslovita samo gospodarska rast in višja dodana vrednost na zaposlenega. Če je dodana vrednost dobrih 20 tisoč na prebivalca na leto, so to sredstva, ki se namenijo za dobičke, investicije, razvoj, davke in tudi za plače. Kakšno bruto plačo pa lahko podjetje plača, če se ustvarjeni znesek na leto razdeli na toliko delov?« se sprašuje sogovornica.

Podjetja lahko zgolj ob višji dodani vrednosti namenijo več za razvoj in nove tehnološko zahtevnejše izdelke, kar nato pripomore, da lahko namenijo tudi več za plače. 


 

Več iz rubrike