Kako javno objavljena bilanca pomaga pri poslovanju

Stopnja razvitosti računovodstva je posebno problematična v malih podjetjih. Ugotovili* smo, da:

• ima večina malih slovenskih podjetij organizirano računovodstvo v vsebini knjigovodstva, ki se pogosto izvaja v računovodskem servisu,

• uspešnost poslovanja malih podjetij, merjena z dobičkom, ni odvisna od stopnje organiziranosti računovodstva,

• cilj oblikovanega računovodstva je predvsem priprava računovodskih poročil za statistične in davčne potrebe,

• organiziranost računovodstva v malih podjetjih je prilagojena zagotavljanju obveznosti za predpisana poročanja (Ajpes in Furs),

• vloga računovodstva pri oblikovanju poslovnih odločitev je premalo poudarjena,

• računovodstva malih podjetij nimajo organiziranega poslovodnega računovodstva,

• da si menedžerji želijo pomoči svojih računovodij pri pripravi predlogov poslovnih odločitev o:

• prodaji na odloženo plačilo,

• nakupu na odloženi rok dobave,

• naložbenju v dolgoročna sredstva (investicije)

• naložbenju v finančne naložbe,

• dokapitalizaciji podjetja,

• gospodarjenju z osnovnimi sredstvi, terjatvami, zalogami,

• diagnosticiranju podjetja v težavah.

Podlaga odločanja so tudi javno objavljena letna poročila (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida).

Pexels

Bilanca stanja

Bilanca stanja prikazuje sredstva (S) in njihove vire (kapital = K; obveznosti = O) v obravnavanem trenutku. Bilanca se členi na posamezne kategorije po principu ročnosti (dolgoročne kategorije, kratkoročne kategorije). Na njeni podlagi ocenjujemo bogastvo podjetja, kapitalsko ustreznost, solventnost itd.

Kako bogato je podjetje?

Odgovor o knjigovodski vrednosti podjetja nam daje kapital (K), ki je razlika med vrednostjo sredstev in obveznosti (K = S – O). Če knjigovodske vrednosti nadomestimo z iztržljivimi, dobimo vrednost neto sredstev, ki so realnejša od knjigovodske vrednosti**.

Izpeljanke prikazanega nam omogočajo ugotoviti dolgove podjetja (S – K = O) oziroma obseg sredstev, s katerim podjetje posluje (O + K = S).

Ali je družba solventna (dolgoročno plačilno sposobna)?

Pogledamo postavko kapitala. Poenostavljeno velja, da je družba solventna, če izkazuje pozitiven kapital.

Ali je družba kapitalsko ustrezna?

Primerjamo dolgoročna sredstva z dolgoročnimi viri. Če so dolgoročna sredstva pomembno višja od dolgoročnih virov (dolgoročne obveznosti + kapital), lahko govorimo o tveganju kapitalske neustreznosti. Povsem razumljivo je, da stanovanja ne moremo kupiti s kreditom, ki zapade v enem letu. Zakaj ravnamo v podjetju drugače in dolgoročna sredstva financiramo s kratkoročnimi viri (viri, ki jih je treba vrniti v enem letu). Posledica je tveganje nelikvidnosti (nesposobnosti poravnavanja obveznosti ob njihovi zapadlosti).

Izkaz 
poslovnega izida

V izkazu poslovnega izida predstavljamo prihodke in odhodke, dosežene v opazovanem obdobju. Najbolj običajno jih delimo na poslovne, finančne in druge. Računska razlika med prihodki in odhodki so poslovni izid, dobiček ali izguba. Glede na to, katere prihodke in odhodke upoštevamo v izračunih, dobimo različne vrste poslovnega izida, in sicer:

• izid iz poslovanja (dobiček ali izguba),

• izid iz financiranja (dobiček ali izguba),

• izid iz drugega (dobiček ali izguba),

• izid pred obdavčitvijo (dobiček ali izguba),

• čisti dobiček ali čista izguba,

• druge pomembnejše izpeljanke poslovnega izida so: prispevek za kritje, dobiček iz rednega delovanja, EBIT, EBT, E, EBITDA, EBITDAR, OP itd.

Tehnika izračuna nekaterih vrst poslovnega izida je taka:

Pri branju izkaza poslovnega izida si pomagamo z računovodsko analizo. Tako s primerjavo posameznih gospodarskih kategorij ugotovimo uspešnost poslovnega partnerja.

• Ali so lastniki zadovoljni s tem, kaj dobijo za svoj vložek?

Pri presoji primerjamo čisti dobiček podjetja s povprečnim stanjem kapitala (v stroki ta kazalnik imenujemo ROE (to je povrat kapitala).

• Če ugotovimo, da je ROE pomembno manjši od tega, kar lastniki pričakujejo od svojega vložka***, lahko pričakujemo težave (če je družba na borzi, bodo delnice prodajali, od uprave zahtevali spremembe itd.). V skrajnem primeru se lahko odločijo za ukinitev podjetja (redna likvidacija).

• Če ugotovimo, da je ROE nenormalno visok, to ni nujno dobro. Vprašamo se, zakaj je tako visok. Pogosto ugotovimo, da je to posledica podkapitaliziranosti (pri nizkem kapitalu je kazalnik visok). To pa pomeni tveganje.

Primerov je še veliko, prostora pa premalo. Prepričan sem, da boste skupaj s svojimi računovodji prikazane vsebine poglobili in jih koristno uporabili pri pripravi poslovnih odločitev.

---------------

* Ugotovitve izhajajo iz raziskave razvitosti računovodstva, ki je bila izvedena na Visoki šoli za računovodstvo v letih od 2012 do 2016 (vsako leto posebej).

** Ne smemo pozabiti, da je podjetje vredno toliko, kolikor bomo z njim zaslužili (ali z njegovo prodajo ali z uresničitvijo pričakovanih koristi).

*** Pričakovanja lastnikov lahko merimo z zahtevano stopnjo donosnosti (uporabimo model CAPM).

Dr. Branko Mayr, Visoka šola za računovodstvo in finance