Kako drago bomo plačevali nafto?

A po skoraj sedmih mesecih je cena nafte nižje kot pred uveljavitvijo dogovora. Optimistične napovedi iz začetka leta so vsaj za zdaj pokopale ZDA. Na tedenski ravni bi se morale zaloge v ZDA v povprečju znižati za štiri do peti milijonov sodčkov, da bi se do konca letošnjega decembra znižale na petletno povprečje, torej na okoli 408 milijonov sodčkov. Na svetovni ravni zaloge nafte sicer kopnijo, a so glavna težava še vedno predvsem ZDA, kjer predvsem zaradi napredne tehnologije vrtanja in izkoriščanja vrtin produkcija nafte vztrajno raste. ZDA z rastočo produkcijo delno nadomeščajo zmanjšanje produkcijskih kvot OPEC-a in Rusije ter s tem onemogočajo hitrejše kopnenje zalog.

V naši zadnji investicijski strategiji ceno vidimo v razponu od 45 do 50 dolarjev za sodček nafte WTI in od 48 do 53 dolarjev za sodček nafte BRENT. Sicer ni nemogoče, da bi nafta do konca letošnjega leta dosegla mejo 60 dolarjev za sodček. Toda da bi se uresničil ta scenarij, bi se morale zaloge začeti veliko hitreje zmanjševati. Proti koncu leta bi seveda lahko videli tudi kakšno dodatno presenečenje OPEC-a in Rusije, ki bi lahko še dodatno zmanjšali proizvodnjo. Zavedati se moramo namreč, da Saudska Arabija in Rusija potrebujeta višjo ceno nafte, če hočeta zakrpati svoj proračunski primanjkljaj.

V preteklosti je bilo veliko govora, da bodo prej ali slej tudi električna vozila začela puščati svoj pečat na trgu nafte in pripomogla k zmanjšanju povpraševanja. Toda za zdaj je park električnih avtomobilov še zmeraj majhen in pomeni manj kot 0,2-odstotni delež v skupnem številu vozil. Trend elektrifikacije je seveda v porastu in vprašanje je, kakšna struktura oziroma delež električnih avtomobilov v skupnem številu vozil bo čez pet ali deset let. Takrat bo manjše povpraševanje po nafti za potrebe prevoznih sredstev. A vendarle se tudi pri tem poraja vprašanje zmogljivosti električnega omrežja in proizvodnje elektrike. Nemčija se je denimo jasno odrekla jedrski energiji, ob morebitni uspešni elektrifikaciji pa bi tudi na področju proizvodnje elektrike potrebovali kakšno novo tehnologijo. Pomemben vidik pri hitrejši elektrifikacij pa so seveda še subvencije za električne avtomobile in zavezanost posameznih držav, da čim prej ukinejo prodajo bencinskih in dizelskih avtomobilov.

Pexels

Avtor komentarja je zaposlen v družbi ALTA Skladi, d. d.

Prispevek ni tržno sporočilo ali priporočilo družbe, avtor pa v prispevku izraža lastno mnenje.

---------------

*opravičilo uredništva: V prejšnji izdaji smo pomotoma navedli napačnega avtorja. Avtor prispevka Pritiski na ceno nafte je Davor Mišković, višji analitik, NLB. Za napako se mu opravičujemo.