Kako do milijona?

Najti unikatno »borzno keš mašino« (strategijo, program, priporočila itd.), ki prinaša stalni zaslužek na borzi, je mikavna želja vsakega vlagatelja.

A kaj, ko je pot do prvega milijona na borzi (in tudi nadaljnjih) zelo ovinkasta in s številnimi prepadi, hitrostnimi ovirami in prometnimi nesrečami. Ne bomo ovinkarili: za uresničitev cilja ste najbolj odgovorni vi, zato vam svetujemo to: še preden se podate v pustolovščino, se vprašajte, ali ste res pripravljeni vložiti svoj čas, denar, trud in voljo. Pot ne bo lahka, a tisti, ki jim je uspelo, v en glas zatrjujejo, da so bolj kot v zaslužku uživali na poti do ustvarjenih milijonov.

V nadaljevanju bomo razložili, kako z investiranjem v prave trge lahko dolgoročno dosežemo zelo visoke donose in kako z aktivno izbiro delnic te donose še dodatno presežemo. Seveda so obdobja, ko so donosi lahko krepko negativni, a pravi cilj dobre izbire naložb je, da so ta obdobja kratka in da vrednost našega premoženja po krizi spet hitro zraste.

Investiranje v najperspektivnejše trge

Eden najboljših načinov, kako doseči dobre donose na borzi, je izbor pravega trga. Borze so v zadnjih desetletjih vse dostopnejše in slovenski investitorji lahko prek skladov ali trgovalnih računov dostopajo do vseh razvitejših trgov in tudi večjega dela trgov v razvoju. Posledično je nabor potencialnih naložb zelo velik, prav tak pa je tudi razpon med donosnostjo različnih trgov.

Na podlagi rezultatov pretekle donosnosti žal ne moremo natančno predvideti, kakšni bodo donosi v prihodnjih letih, obstajajo pa metode, s katerimi jih lahko ocenimo. Težava ocenjevanja pričakovane donosnosti je, da so ocene kratkoročno popolnoma nenatančne in zato neuporabne. Tisti, ki zatrjuje, da lahko napove, kakšni bodo donosi določenega trga v prihodnjih mesecih, laže vam ali pa sebi. Čeprav so v nadaljevanju opisane metode dolgoročno zelo natančne, nikakor ne moremo vedeti, kakšni bodo vmesni donosi do našega postavljenega cilja. Recimo, da izračunamo pričakovani donos nekega trga v višini 15 odstotkov na leto v prihodnjih desetih letih. To nikakor ne pomeni, da bodo donosi posameznih let blizu teh 15 odstotkov, ampak da bo takšen povprečen donos v celotnem obdobju.

Lahko se zgodi, da trg v prvih dveh letih zelo narase, v naslednjih osmih pa stagnira, zato je na koncu povprečna donosnost še vedno 15-odstotna. Lahko pa se zgodi povsem obratno, in sicer da trg nekaj let najprej stagnira, nato pa nastanejo visoki donosi, ki so povprečno za izračunano desetletje zelo blizu ocenjenim 15 odstotkom.

Legendarni vlagatelj Warren Buffett uporablja prav takšno metodo za ocenjevanje perspektivnosti in privlačnosti trga. Ker je donosnost borze dolgoročno močno povezana z gospodarsko rastjo, je smiselno spremljati razmerje med vrednostjo delnic in BDP. Če se vrednost delnic močno zviša, medtem ko BDP ostane približno nespremenjen, lahko rečemo, da je borza precenjena. Po drugi strani padec cen delnic ob mirovanju ali celo rasti BDP pomeni, da je trg podcenjen, zato bodo pričakovani donosi v prihodnjih letih visoki.

Podobna metoda, s katero lahko zelo natančno ugotovimo, kakšni bodo povprečni donosi v prihodnjih desetih letih, temelji na vrednosti delnic in dobičkih, ki jih ustvarijo podjetja. Razmerje, ki je ime dobilo po Nobelovem nagrajencu za ekonomijo Robertu Shillerju, upošteva vrednost delnic glede na povprečne dobičke, ki so jih podjetja ustvarila v zadnjih desetih letih. Z uporabo povprečnih dobičkov se izognemo cikličnosti, ki je zakonitost gospodarske rasti in lahko močno vpliva na našo oceno pričakovanih dolgoročnih donosov.

Na poti do milijona se pazite naslednjih ovir ...

John R. Talbott je priznan ameriški finančni strokovnjak, avtor, komentator in politični analitik. Med drugim je pravilno napovedal pok tehnološkega balončka, prav tako pa je pisal in opozarjal na sekundarna hipotekarna posojila, ki so se izkazala za povod sedanje finančne krize. Talbott je tudi avtor borzne uspešnice Priročnik za preživetje pri investiranju na borzi (»How to Prosper Amid Thieving Banks and Corrupt Governments«).

Navajamo le nekaj glavnih izhodišč, v katerih razkriva, kako finančna industrija prek prodajalcev finančnih produktov vodi male vlagatelje žejne čez vodo:

• ko v reklamnih sporočilih izpostavlja nominalne, ne pa realnih donosov;
• ko spodbuja pretirano razpršitev naložb med vlagatelji, čeprav je ta le delno učinkovita;
• ko skriva oziroma ne izpostavlja pomembnih provizij in stroškov, ki vlagatelja močno udarijo po žepu (na primer upravljavska provizija pri vzajemnih skladih);
• ko zagotavlja, da so obveznice vedno in v vsakem primeru dolgoročno varnejše kot delnice;
• ko laže o izdelkih, ki jih goreči prodajalci ponujajo oziroma jih ekskluzivno tržijo v zameno za visoke provizije;
• ko vam prodaja nekaj, česar tržniki nikoli ne bi hoteli imeti v portfelju;
• ko vam donos predstavlja v evrih brez opozorila na valutno tveganje (v primeru investiranja v državah z drugimi valutami);
• ko se spreneveda, da je glede na prodajalčeve analize neka naložba primerna za nakup, pri tem pa zgolj povzame analizo neke druge finančne institucije – ko se torej spreneveda, da zna izbrati primerno naložbo za vas …
• in ko hlini oziroma igra na karto prijateljstva, čeprav je njen namen vseskozi prodati izdelek in pri tem čim več zaslužiti.

Višje ko so vrednosti delnic glede na njihove povprečne dobičke, dražji je trg in nasprotno. Če je trg precenjen, bodo povprečni donosi v prihodnjih letih nižji, saj so bili očitno že realizirani v preteklih letih. V primeru podcenjenega trga pa bodo povprečni donosi v prihodnosti višji, saj so cene delnic morale upasti, da je trg postal podcenjen.

Poleg visokih donosov lahko z investiranjem v najbolj podcenjene trge pričakujemo tudi zelo velike spremembe – tako visoke rasti cen kot tudi velike padce cen delnic. Zato moramo biti pri investiranju v najprivlačnejše trge po vrednotenju zelo disciplinirani in vztrajati pri naložbi. Donosi bodo povprečno visoki, vendar ne vemo, kakšna bo njihova razpršenost – lahko se zgodi, da bomo najprej tri leta spremljali svojo naložbo v rdečih številkah, preden bo rast visoka.

Izbira podcenjenih trgov je torej prava pot do našega cilja – milijona na borzi. Če smo pripravljeni prenesti velike premike na ruskem in brazilskem delniškem trgu, lahko v prihodnjih desetih letih pričakujemo, da se bo investicija v višini 10.000 evrov povečala na približno 40.000 evrov, v dvajsetih letih pa na že več kot 150.000 evrov. Pri tem izračunu je povprečna inflacija že upoštevana, sicer bi bile številke še višje.

Da bi dosegli naš milijon evrov v prihodnjih desetih letih, potrebujemo začetno vsoto v višini 250.000 evrov. Če bi podaljšali naš horizont varčevanja na dvajset let, bi na začetku varčevanja potrebovali le še 70.000 evrov.

»Daj človeku ribo in preživel bo dan ali dva, nauči ga loviti ribe in živel bo brez težav do konca svojih dni,« se glasi znan kitajski pregovor. Ste pripravljeni investirati svoj čas in denar, da bi se naučili »ribariti« na borzi?

Strategije »value« investiranja

Dejstvo je, da je na svetu veliko borz in še več podjetij, ki kotirajo na posameznih borzah. Okvirno na svetovnih borzah kotira več kot 60.000 delnic. Ključno vprašanje torej je, kako izbrati podjetja, ki bodo v prihodnje dosegala nadpovprečne donose in nas do cilja vodila po pravi poti?

Vsak uspešen upravljavec premoženja ima lastno, vnaprej določeno strategijo investiranja, ki ji zvesto sledi. Strategija oziroma model vsebuje različne kazalnike, ki investitorju omogočajo izbrati naložbo z višjo verjetnostjo uspeha. Obstaja več glavnih strategij oziroma filozofij investiranja. V tem članku se bomo osredotočili na tako imenovane »value« investiranje oziroma investiranje v fundamentalno podcenjena podjetja. Pristop k takšnemu investiranju je: kupuj poceni, prodaj drago (ali ko ni več poceni).

Kako torej investitorji, ki sledijo tej filozofiji, iz množice priložnosti izberejo tiste delnice, ki bodo v prihodnosti dosegale nadpovprečne donose? Eden od načinov izbora je uporaba relativnega vrednotenja, ki je eden boljših načinov, da od množice podjetij preidemo na ožji izbor priložnosti.

Za iskanje oziroma zmanjšanje izbora podjetij večina institucionalnih investitorjev in upravljavcev premoženja uporablja Bloomberg Terminal. To je profesionalna finančna baza podatkov, ki omogoča iskanje po bilancah večine podjetij na svetovnih borzah, razvrščanje delnic po merilih ter zelo veliko drugih naprednejših metod analiziranja in prikazovanja podatkov. Delnice se prek Bloomberg Terminala filtrirajo z različnimi parametri. Iz ožjega izbora so nato izbrani najprimernejši glede na investitorjevo strategijo.

Uspešni investitorji navadno razvijejo svojo strategijo, ki izvira iz njim najbližje osnovne investicijske filozofije. Iz spodnje tabele je razvidno, kakšne donose so dosegle nekatere strategije investiranja v podcenjene delnice.

V tabeli so prikazane donosnosti nekaterih najbolj znanih investicijskih strategij med letoma 1999 in 2014, ki jih je preračunal Jae Jun in objavil na svoji spletni strani Old School Value. V drugem in tretjem stolpcu je prikazana donosnost dveh indeksov, indeksa S & P 500, ki predstavlja 500 največjih ameriških podjetij, in indeksa Russel 2000, ki predstavlja manjša ameriška podjetja. Od četrtega stolpca so prikazane donosnosti različnih investicijskih strategij, ki večinoma temeljijo na kupovanju podcenjenih delnic, vendar vse podcenjenost definirajo nekoliko drugače.

V vsaki vrstici je zapisan donos v posameznem letu. Zeleno obarvana celica pod imenom posamezne strategije pomeni, da je bila strategija boljša kot primerjalni indeks, rdeče obarvana vrednost pa pomeni, da je imela strategija manjši donos kot primerjalni indeks. V predzadnji vrstici vidimo skupni donos posamezne strategije, v zadnji pa je prikazan povprečen letni donos strategij.

Kako postati milijonar v 15 letih?

Če bodo donosi posameznih strategij v prihodnjih petnajstih letih podobni kot v preteklosti, lahko približno izračunamo, koliko denarja bi morali investirati po principu posameznih strategij, da bi postali milijonar samo iz donosov na borzi.

S klasičnim investiranjem v pasivni sklad na ameriški borzi bomo potrebovali kar veliko denarja, da bomo zaslužili želeni milijon – po optimističnem scenariju bi zadostovalo 300.000 evrov, po pesimističnem pa bi bilo verjetno tudi 400.000 evrov premalo.

Po drugi strani bi s preverjeno dobrimi investicijskimi pristopi, ki so aktivnejša in ne preprosta pasivna investicija, magično mejo milijona lahko presegli že z začetno investicijo manj kot 100.000 evrov.

Čeprav lahko prikazane investicijske strategije in izbrani podcenjeni trgi prinesejo zelo dobre rezultate, se na borzah nič ne zgodi čez noč – za dosego cilja moramo biti potrpežljivi in vztrajni.