Kako bodo vlade reševale gospodarsko škodo?

Z željo po vrnitvi v stanje pred pandemijo covida-19 na gospodarskem, političnem in družbenem področju, bodo vlade v prihodnjih letih po pandemiji še naprej izvajale fiskalne ukrepe. To je sklep Londonske raziskovalne skupine Economist Intelligence Unit (EIU), ki zagotavlja gospodarske napovedi držav. »Pandemija je dokončno preoblikovala svetovno gospodarstvo«, pravi njihovo poročilo. Nizka rast, visoki javni dolgovi in upadanje števila prebivalstva, bo v bogatih državah postalo norma. 
 

Rast BDP-ja se je upočasnila

Po podatkih organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj so začasne ocene pokazale, da se je rast BDP-ja med 37 državami v prvem četrtletju upočasnila na 0,3 odstotka. V prejšnjem četrtletju je bil BDP zabeležen pri enem odstotku, predvsem na račun novih proti-koronskih omejitev. 

»Potrebni bodo drastični ukrepi«

Vlade bodo presegale tako imenovano Keynesovo ekonomijo, ki temelji na stabiliziranju gospodarstva s pomočjo fiskalne porabe. Gospodarstvo bo morda zahtevalo še bolj drastične reforme za spodbujanje produktivnosti, še posebej med podjetji, ki so se izkazala za neučinkovita, še piše v poročilu EIU.
 

Zadolžena podjetja znižujejo skupno produktivnost

Analitik iz Economist Intelligence Unit, Waqas Adenwala, je dejal, da bi se zaradi izredno nizkih obrestnih mer ta cikel lahko nadaljeval v nedogled. Slednje bi ustvarilo nadaljnje spodbude denarne politike, da podpre t. i. zombi podjetja, ki brez pomoči vlade ne bi preživela. Meni namreč, da takšna podjetja, zaradi velike zadolženosti, znižujejo skupno produktivnost. 

Ukinitev nujne podpore podjetjem ni smiselna, pravijo ekonomisti

Ekonomist Neil Shearing pravi, da bi bila ukinitev nujne podpore neučinkovitim podjetjem boleča. Za vsako insolventno podjetje je rešenih več sposobnih podjetij, še meni Shearing. Res, da to pomeni več dolga, ki ga bodo plačali davkoplačevalci, vendar se mu zdi tak ukrep vlade pravilen. Nekateri so zaskrbljeni zaradi višine finančnih podpor centralnih bank, a je prepričan, da bi bil brez takega pristopa upad gospodarstva še večji.
 

Dolg bi vrnili z davkom na premoženje

Analitiki se zdaj sprašujejo, kako bo dolg vrnjen. Vlade bodo verjetno sprejele davek na premoženje in kapitalski dobiček, kar bo rešilo tudi problem neenakosti, je zapisano v poročilu EIU. Prav tako naj bi se vlade odločile za obdavčitev industrij, ki onesnažujejo okolje. 

Nujne bodo spremembe na trgih dela

Hkrati se bodo morali svetovni voditelji soočiti z novimi izzivi. Nujne bodo spremembe na trgih dela. Vlade bodo morale zaščititi delavce, ki jim grozi, da se bodo njihova delovna mesta ukinila. Med pandemijo se je v nekaterih panogah avtomatizacija zelo povečala, kar pomeni, da nekaterim delavcem grozi, da jih bodo nadomestili stroji.
  

Cene surovin že naraščajo

»Obseg vladne podpore bi lahko privedel do potencialnih bankrotov«, pravi analitik Adenwala. Meni še, da bi se morale razvite države bolje odrezati glede na nizke obrestne mere. Obstaja namreč tveganje, da bodo centralne banke zvišale obrestne mere, da bi zajezile potencialno rast inflacije, ki jo povzroča vladna fiskalna spodbuda. Na Kitajskem cene surovin, kot so denimo jeklo, nikelj in baker, že naraščajo kot posledica porabe sredstev za pomoč pri okrevanju med pandemijo. Kitajsko stanje se prenaša tudi na preostali svet, saj je rast opazna na globalni ravni. 

Prezgodnja ukinitev pomoči lahko privede do večje gospodarske škode

Za zdaj povečanje dolga še ne vznemirja prav veliko vlad. Skrb izražajo države z nizkimi dohodki. Glede na to, kako dolgo jim bo uspevalo držati gospodarstvo nad površjem, je odvisno, kakšne vladne podpore lahko pričakujemo v prihodnosti, pravi Adenwala. Hkrati pa dodaja, da bi lahko prezgodnja ukinitev pomoči pomenila večjo gospodarsko škodo, saj še veliko držav trpi za posledicami pandemije.