Kaj svetujete povprečnemu vlagatelju za leto 2017?

Vprašanje

Pozdravljeni! Zanima me, kaj svetujete povprečnemu vlagatelju za leto 2017 ter kako bi ocenili leto 2016?

Odgovor

Če potegnemo črto pod vsem, kar se nam je leta 2016 zgodilo, dobimo paleto različnih občutkov. Pri nekaterih odločitvah smo bili uspešnejši, pri drugih manj, toda čas je, da preteklo leto pozabimo, saj je pred nami novo, polno novih izzivov in doživetij.

Začetek leta je primeren za pregled portfelja in določitev ciljev

Vlagateljem svetujemo, da začetek leta 2017 izkoristijo za ponoven pregled portfelja z namenom, da ugotovijo, ali se struktura portfelja še vedno sklada s postavljenimi naložbenimi cilji, strategijo varčevanja in razmerami na trgu. Poleg geografske razpršitve portfelja je smiselno uskladiti tudi razmerje med delniškimi, obvezniškimi naložbami in alternativnimi naložbami. To razmerje je, ob predpostavljenem nespremenjenem tveganju in času edino razmerje portfelja, ki mu je treba nameniti največ pozornosti.

Tisti, ki ciljev varčevanja še niste opredelili, je začetek leta 2017 primeren trenutek, da to storite. Predlagam vam, da si določite realne cilje varčevanja v okviru vaših finančnih zmožnosti in jih razporedite po pomembnosti. Cilje lahko rešujete prek enega skupnega portfelja, bolj smiselno in priporočljivo pa je, da si za vsak naložbeni cilj sestavite svoj portfelj.

Za vsak naložbeni cilj si določite časovno obdobje, v katerem ga želite doseči, še sprejemljivo stopnjo tveganja in znesek, ki ga želite privarčevati. Ti trije podatki so podlaga pri razpršitvi portfelja med različnimi naložbenimi razredi (delnice, obveznice, alternativne naložbe in denar), geografskimi regijami in panogami. Za uresničitev kratkoročnih ciljev (do tri leta) se izogibajte tveganju delniških in obvezniških trgov, medtem ko za srednjeročne cilje lahko uporabite sicer nekoliko bolj, a še vedno nizko tvegane obvezniške vzajemne sklade. Mešane in delniške vzajemne sklade izberite le v primeru bolj oddaljenih ciljev varčevanja oziroma ko si lahko privoščite več tveganja.

Povprečen milijonar je večji del svojega življenja zapravil manj, kot je zaslužil, in je svojo prihodnost vedno načrtoval.

Vsekakor pa ne smete pozabiti tudi na alternativne naložbe. To so naložbe, ki praviloma ne spadajo med tradicionalne naložbene tipe (delnice, obveznice in denar). Večino alternativnih naložb imajo v lasti podjetja in premožni posamezniki. Alternativne naložbe so priljubljene predvsem zaradi njihove nizke korelacije z gibanjem standardnih tipov naložb. Tudi stanje na trgih, kot smo ga bili vajeni v zadnjih osmih letih, ne bo trajalo večno. Prav zato veliko institucionalnih vlagateljev, kot so pokojninski skladi in zasebni upravitelji premoženja, te naložbe uporabljajo za zavarovanje svojih portfeljev. Nizka korelacija s trgi in visoka donosnost sta ključna dejavnika pri sestavljanju portfelja takih vlagateljev. Pravilno sestavljen portfelj bi že skoraj moral imeti približno 20 odstotkov vseh sredstev v alternativnih naložbah.

Zapomniti si morate eno dejstvo: »Povprečen milijonar ni podedoval svojega premoženja ali obogatel s samo enim uspešnim poslom. Povprečen milijonar je večji del svojega življenja zapravil manj, kot je zaslužil, in je svojo prihodnost vedno načrtoval.« To, da borzni trgi služijo najpremožnejšim, ni res … trgi tudi niso igralnica, kjer se vam lahko nasmehne sreča in dobite glavni dobitek. Trgi služijo predvsem bolj optimalni alokaciji privarčevanih sredstev med podjetja, o katerih menite, da bodo v prihodnje uspešno poslovala in boste na račun tega nagrajeni.

...

Povprečno, če se osredotočimo na največji trg v ZDA, vlagatelji dolgoročno realno ustvarjajo okoli 6,7-odstotno donosnost (po stroških, davkih in inflaciji). Torej, če ste stari 25 let in na trg investirate 10.000 evrov, lahko po 30 letih pričakujete realnih 70.000 evrov. Ni ravno dober načrt, če bi radi obogateli, a še vedno eden najprimernejših, če bi radi varčevali, hkrati pa dolgoročno ustvarjali višjo donosnost, kot vam jo nudijo banke.

Izogibajte se čustvenim odzivom

Leto 2016 nas je naučilo, da so čustveni odzivi lahko najslabša mogoča poteza vlagateljev, saj se največkrat izkaže, da vlagatelji ukrepajo že po padcih in tako prodajo naložbe v najslabšem trenutku, na trg pa spet vstopijo že po daljšem obdobju rasti, kar je tudi eden glavnih vzrokov za to, da vlagatelji ustvarijo povprečno nižjo donosnost, kot znaša povprečje trga. Ena najboljših potez je, da se vlagatelji od naložb čustveno distancirajo. Ni pomembno, ali v to vključijo finančnega svetovalca ali znanca, ki se na to odlično spozna, ključno je, da naložbe pregleda oseba, ki dogajanje lahko obravnava objektivno ter lahko poda tudi ustrezen nasvet. V takih primerih, kot smo jim bili priča januarja, je bilo ključno ne zganjati panike ter ravnati racionalno.

Če zadeve gledamo dolgoročno, so podobne korekcije zelo pogoste, saj se povprečno zgodijo enkrat na dve do tri leta in so del naravnega cikla trga, odboj pa je navadno zelo hiter. Še eden od zanimivih podatkov je ta, da bo vsak vlagatelj v obdobju 15 let najmanj enkrat doživel padec na borzah, ki bo presegel 50 odstotkov, glede na zgodovinsko povprečje pa celo dvakrat. To so dejstva, ki se jim ne da izogniti, a na dolgoročne vlagatelje ne vplivajo, saj se trg tudi po krizah vrne na prejšnje ravni povprečno v roku nekaj let.