Kaj se DUTB lahko nauči od španske slabe banke?

Predsednik uprave Jaime Echegoyen Enríquez de la Orden je osupljivo skromen, ko govori o svojem delu in znanju. Čeprav upravlja za 40 milijard evrov nepremičnin po vsej Španiji, se tudi on in njegovi kolegi lahko marsikaj naučijo od kolegov v slovenski DUTB, ki upravlja poldrugo milijardo evrov slabih terjatev. To je razmeroma nov posel in vsi se ga učijo na novo, je dejal.

Poleg tega da je precej večji od DUTB, se Sareb zelo razlikuje od slovenske slabe banke tudi po tem, da je večinsko v zasebni lasti. To se Enríquezu de la Ordenu zdi nekaj povsem samoumevnega, saj je velika večina gospodarstva v zasebni lasti, poleg tega so zasebni lastniki do upravljavcev premoženja precej zahtevnejši, zahtevajo rezultate in ne prenašajo skrivanja pred odgovornostjo.

Petina portfelja Sareba je v Kataloniji, negotova usoda Katalonije pa morebitne kupce nepremičnin na območju Katalonije sili, da počakajo s končnimi odločitvami o nakupu, je v pogovoru za Delo povedal šef Sareba.

Kaj se DUTB lahko nauči od vas?

Oboji se lahko učimo drug od drugega. Slabe banke so razmeroma nov posel in nihče ne zna vsega.

Kljub temu velja Sareb za najboljšo med slabimi bankami na celini.

To je res, predvsem zaradi naše velikosti in razdrobljenosti problema. Ta ni le večji kot v kakšni drugi državi, temveč je tudi bolj raznovrsten tako lokacijsko kot po velikosti posojil, imamo veliko zelo majhnih posojil in razdrobljene enote.

Torej niste najboljši po kakovosti dela?

Prezgodaj je, da bi to ocenjevali. Na opravljeno smo ponosni, a bi se marsikaj dalo opraviti bolje. Ves čas se oziramo po primerih, iz katerih se lahko učimo. Ni diplome za slabo bančništvo, tega se vsi učimo.

Kaj se lahko naučite od kolegov v Sloveniji?

S slovenskimi kolegi si redno delimo izkušnje. Za naš uspeh in uspeh drugih slabih bank v Evropi je ključno, da si izmenjujemo sveže znanje. Naučili smo se, da naš položaj ni najtežje, kar bi nas lahko doletelo. DUTB ima poleg nepremičnin v portfelju še veliko podjetij, mi imamo samo nepremičnine.

Kako težko je pridobiti strokovnjake in jih obdržati v slabi banki, ki bo leta 2027 izginila?

Kmalu po ustanovitvi leta 2012 so bile banke v hudih težavah, veliko tudi zelo dobrih ljudi je bilo brez dela in lahko je bilo dobiti ljudi. Zdaj, ko si je panoga opomogla, naši strokovnjaki redno dobivajo ponudbe, ki niso nujno veliko boljše v denarnem smislu, ponujajo pa nedoločeno trajanje službe. Temu se lahko ognemo z dodatnimi bonusi, našim ljudem pa ponujamo izkušnje in znanje, ki ga drugje ne morejo dobiti, ob tem pa se jim poveča tudi vrednost na trgu dela.

Koliko ljudi je v Sarebu?

Zaposlenih je 380 ljudi, vsak v povprečju upravlja sto milijonov evrov premoženja. To je velika odgovornost, ki je v drugih bankah ne bi dobili. To so profesionalci s povprečno 17 do 18 leti delovnih izkušenj z različnih področij. Vsi nosimo velikansko odgovornost, kdor ne dosega rezultatov, se mora posloviti. In vsak od nas bo nekoč prišel v zgodovino ekonomije, ker je to prvi takšen primer.

Kakšen je ugled Sareba v Španiji?

Na začetku je bilo najbrž za vse slabe banke podobno, kar je krivično. Gospodarstvu je bila škoda že narejena in nas so poklicali, da zadeve rešimo. Javnost je potrebovala grešnega kozla in vsaj na začetku niso bili zadovoljni.

Kaj pa kasneje, kako na vas gledajo dolžniki?

Dolžniki so bili zelo razočarani, ker jim je slaba banka vzela njihov posel. To je za ljudi težko, mi pa smo se potrudili, da jim pokažemo, da smo rešitev, morda res ne najboljša, to bo čas pokazal, ampak smo rešitev, in ne del problema. Skozi leta, z dnevno analizo več kot 50.000 posojil in rednimi stiki z dolžniki smo pokazali, da pomagamo.

Koliko stanovanj upravljate?

V vsakem trenutku imamo v bilancah okoli 40.000 stanovanjskih enot, ki so naprodaj. Doslej smo jih prodali že 60.000 in s prenosom slabih terjatev bomo dobili novih 40.000 stanovanj. Tudi Španija ima težave z dejstvom, da številni ljudje nimajo stanovanja, zato se pojavljajo pritiski na Sareb, da bi nepremičnine podarili ljudem, ker njim pripadajo.

Več na Delo.si